Zadeva T‑11/17
RK
proti
Svetu Evropske unije
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 7. februarja 2019
„Javni uslužbenci – Uradniki – Člen 42c Kadrovskih predpisov – Določitev dopusta v interesu službe – Enako obravnavanje – Prepoved diskriminacije na podlagi starosti – Očitna napaka pri presoji – Pravica do izjave – Dolžnost skrbnega ravnanja – Odgovornost“
1. Akti institucij – Direktive – Direktiva 2000/78 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu – Neposredna naložitev obveznosti institucijam Unije v njihovih razmerjih z zaposlenimi – Izključitev – Možnost sklicevanja – Obseg
(člen 288, tretji odstavek, PDEU; Kadrovski predpisi, člen 42c; Direktiva Sveta 2000/78, člen 21)
(Glej točke od 67 do 70.)
2. Uradniki – Dopust – Določitev dopusta v interesu službe – Različno obravnavanje uradnikov, ki se približujejo upokojitveni starosti – Diskriminacija na podlagi starosti – Ustreznost in sorazmernost obravnavanja – Neobstoj kršitve načela enakega obravnavanja
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 21(1) in 52(1); Kadrovski predpisi, člena 36 in 42c; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1023/2013)
(Glej točke od 86 do 91, 93, 94, 103, 105, 111 in 123.)
3. Uradniki – Dopust – Določitev dopusta v interesu službe – Pojem interesa službe – Upoštevanje lastnosti zadevnih uradnikov – Sposobnost pridobivanja novih kompetenc in prilagajanja spremembam v delovnem okolju – Dopustnost
(Kadrovski predpisi, člen 42c)
(Glej točke od 133 do 137.)
4. Uradniki – Dopust – Določitev dopusta v interesu službe – Diskrecijska pravica uprave – Sodni nadzor – Meje – Očitna napaka pri presoji
(Kadrovski predpisi, člen 42c)
(Glej točki 140 in 141.)
5. Uradniki – Dopust – Določitev dopusta v interesu službe – Spoštovanje pravice do obrambe – Obveznost, da se zadevni osebi da možnost izjave pred sprejetjem odločbe – Obseg
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Kadrovski predpisi, člen 42c)
(Glej točke od 175 do 181.)
6. Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Upoštevanje interesov uradnika – Meje – Racionalizacija služb
(Kadrovski predpisi, člen 24)
(Glej točki 189 in 190.)
7. Sodni postopek – Stroški – Naložitev stroškov – Upoštevanje zahtev pravičnosti – Naložitev dela stroškov stranki, ki je s predlogi uspela
(Poslovnik Splošnega sodišča, člena 134(1) in 135)
(Glej točke 203, 206 in 207.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbi z dne 7. februarja 2019, RK/Svet (T‑11/17), zavrnilo predlog uradnice za razglasitev ničnosti odločbe Sveta, s katero ji je bil na podlagi člena 42c Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije določen dopust v interesu službe. Tožeča stranka se je sklicevala zlasti na ugovor nezakonitosti navedenega člena 42c, ki temelji na kršitvi načela enakosti pred zakonom in načela prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Poleg tega je izpodbijala oceno Sveta, ki se nanaša na „organizacijske potrebe“ v smislu zgoraj navedene določbe Kadrovskih predpisov.
Splošno sodišče je najprej ugotovilo, da je treba zakonitost člena 42c Kadrovskih predpisov presojati na podlagi člena 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ob sočasnem upoštevanju Direktive 2000/78,(1) katere določbe so lahko vir navdiha za določitev obveznosti zakonodajalca Unije na področju javnih uslužbencev Unije.
Splošno sodišče je nato ugotovilo, da je različno obravnavanje na podlagi starosti, ki je uvedeno s členom 42c Kadrovskih predpisov, sorazmerno in da ne krši člena 21(1) Listine, ker izpolnjuje merila iz njenega člena 52(1). V zvezi s tem je Splošno sodišče menilo, da se ne zdi nerazumno, da je zakonodajalec Unije za doseganje legitimnega cilja optimizacije naložb v poklicno usposabljanje štel za potrebno, da določi dopust v interesu službe samo za uradnike iz starostne skupine od 55 do 66 let, ki so zaradi uporabe člena 42c Kadrovskih predpisov v primerjavi z mlajšimi uradniki, ki ne spadajo v zgoraj navedeno starostno skupino, prikrajšani tako z vidika kariere kot s finančnega vidika.
V zvezi z uporabo člena 42c Kadrovskih predpisov je Splošno sodišče še opozorilo, da se navedeni člen izrecno sklicuje na „interes službe“. Tako „organizacijske potrebe, povezane s pridobitvijo novih pristojnosti [kompetenc]“, ki so prav tako omenjene v tem členu, pomenijo poseben vidik interesa službe. Ker so „organizacijske potrebe“ povezane s „pridobitvijo novih pristojnosti [kompetenc]“ in ker pomenijo zgolj poseben vidik interesa službe v okviru člena 42c Kadrovskih predpisov, je to, da institucija ocenjuje sposobnost zadevnih uradnikov za pridobivanje novih kompetenc in prilagajanje spremembam v delovnem okolju, s tem členom združljivo.
Splošno sodišče je navedlo, da to upoštevanje lastnosti zadevnih uradnikov ni v nasprotju niti z ratio legis člena 42c Kadrovskih predpisov. Ker je bilo namreč ugotovljeno, da ta določba sledi cilju optimizacije naložb institucij v poklicno usposabljanje v smislu stroškovne učinkovitosti, je očitno, da je s tem ciljem združljivo, da institucija pri določitvi stroškov naložb v poklicno usposabljanje upošteva sposobnost zadevnih uradnikov za pridobivanje novih kompetenc in prilagajanje spremembam v delovnem okolju. To upoštevanje lastnosti zadevnih uradnikov je očitno upravičeno tudi z okoliščino, da uporaba člena 42c Kadrovskih predpisov zanje povzroči neugodne posledice in da jim je lahko naložena proti njihovi volji.
Poleg tega se mora ta ocena – ker se z njo namerava slediti interesu službe – nujno nanašati na prihodnjo sposobnost zadevnih uradnikov za pridobivanje novih kompetenc in prilagajanje spremembam v delovnem okolju ter mora torej vsebovati tudi neki element napovedovanja. V nasprotnem primeru ta ocena ne bi sledila interesu službe.
Nazadnje je Splošno sodišče institucijam priznalo široko polje proste presoje v zvezi z oceno organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih kompetenc, v katerega uporabo je mogoče podvomiti le v primeru očitne napake pri presoji, vsebinske nepravilnosti ali zlorabe pooblastil.