SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA
(pritožbeni senat)
z dne 13. oktobra 2015
Zadeva T‑103/13 P
Evropska komisija
proti
Giorgiu Cocchiju
in
Nicoli Falcioneju
„Pritožba – Nasprotna pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Prenos nacionalnih pokojninskih pravic – Predlog za priznanje pokojninske dobe – Akt, ki ne posega v položaj – Nedopustnost prvostopenjske tožbe – Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 11. decembra 2012, Cocchi in Falcione/Komisija (F‑122/10, ZOdl. JU, EU:F:2012:180), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 11. decembra 2012, Cocchi in Falcione/Komisija (F‑122/10) se razveljavi v delu, v katerem je ugotovljena dopustnost in utemeljenost predloga za razglasitev ničnosti aktov (ki sta v tej sodbi opredeljena kot „odločbi“) z dne 12. in 23. februarja 2010, ki ju je Evropska komisija naslovila na N. Falcioneja oziroma G. Cocchija, v delu, v katerem sta bili s tema aktoma umaknjeni ponudbi, dani G. Cocchiju in N. Falcioneju, v katerih je bila navedena skupna dodatna pokojninska doba, ki bi jo prinesel morebitni prenos njunih pokojninskih pravic. Nasprotna pritožba se zavrne. Tožba G. Cocchija in N. Falcioneja pred Sodiščem za uslužbence v zadevi F‑122/10 se zavrže v delu, v katerem se z njo predlaga razglasitev ničnosti aktov z dne 12. in 23. februarja 2010, ki ju je Evropska komisija naslovila na N. Falcioneja oziroma G. Cocchija, v delu, v katerem sta bili s tema aktoma umaknjeni ponudbi, dani G. Cocchiju in N. Falcioneju, v katerih je bila navedena skupna dodatna pokojninska doba, ki bi jo prinesel morebitni prenos njunih pokojninskih pravic. G. Cocchi in N. Falcione nosita svoje stroške tega postopka in stroške, ki jih je priglasila Komisija in se navezujejo na nasprotno pritožbo. Komisija nosi svoje stroške, ki se navezujejo na pritožbo. G. Cocchi, N. Falcione in Komisija nosijo svoje stroške postopka na prvi stopnji.
Povzetek
1. Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Predlog za priznanje pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih pred nastopom službe pri Uniji, v sistem Unije – Izključitev – Odločba o priznavanju pokojninske dobe, ki je bila sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti pridobljenih pokojninskih pravic – Vključitev
(Kadrovski predpisi, člen 91(1) in Priloga VIII, člen 11(2))
2. Tožbe uradnikov – Pristojnost sodišča Unije – Posvetovalno mnenje – Izključitev
(Člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 91(1))
3. Uradniki – Pokojnine – Pokojninske pravice, pridobljene pred nastopom službe pri Uniji – Prenos v sistem Unije – Možnost zadevne osebe, da opravi prenos svojih pridobljenih pokojninskih pravic – Predlog za priznanje pokojninske dobe, ki ni akt, ki posega v položaj – Nevplivanje
(Kadrovski predpisi, Priloga VIII, člen 11(2))
4. Tožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Predlog za povračilo dela kapitalske vrednosti pridobljenih pokojninskih pravic, prenesene v sistem Unije – Izključitev
(Kadrovski predpisi, člen 91(1) in Priloga VIII, člen 11(2))
1. Predlog za priznanje pokojninske dobe, ki se uradniku sporoči z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, v pokojninski sistem Evropske unije, ne ustvarja zavezujočih pravnih učinkov, ki bi neposredno in takoj vplivali na pravni položaj prejemnika tega predloga, tako da bi bistveno spremenil njegov pravni položaj. Zato ne gre za akt, ki posega v položaj, v smislu člena 91(1) Kadrovskih predpisov.
V skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom do dejanske določitve števila let pokojninske dobe, ki se priznajo uradniku, ki je zaprosil za prenos svojih pokojninskih pravic, ki jih je pred tem pridobil v drugem sistemu, v pokojninski sistem Unije, nujno pride po dejanski izvedbi prenosa „na podlagi prenesenega kapitalskega zneska“. Zato ni mogoče šteti, da lahko predlog za določitev pokojninske dobe, ki se po svoji naravi sporoči pred tem prenosom, vodi do take določitve.
Število let pokojninske dobe, ki jih je treba priznati, izhaja iz uporabe metode pretvorbe kapitalske vrednosti predhodnih pravic v leta pokojninske dobe, ki je določena s splošnimi izvedbenimi določbami, ki jih je na podlagi člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom sprejela zadevna institucija.
Odločba, sprejeta po prenosu kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, ki jih je zadevna oseba pridobila pred začetkom službe, pa je akt, ki posega v položaj, in je lahko v skladu s členom 91(1) Kadrovskih predpisov predmet ničnostne tožbe.
(Glej točke 60, 62, 65 in 66.)
2. Člen 270 PDEU sodišču Unije ne daje pristojnosti za dajanje posvetovalnih mnenj, temveč je v mejah in pod pogoji, določenimi v Kadrovskih predpisih, pristojno zgolj za odločanje v sporih med Unijo in njenimi uradniki.
Ravno Kadrovski predpisi pa v členu 91(1) določajo, da se lahko ničnostna tožba nanaša le na akt, ki posega v položaj. Če akt, zoper katerega je bila vložena tožba, ne posega v položaj tožeče stranke, je tožba nedopustna. Morebiten interes te stranke, da se o vprašanju, postavljenem s tožbo, vsebinsko odloči, je v zvezi s tem neupošteven.
(Glej točki 70 in 71.)
3. Potrditev, da predlog za določitev pokojninske dobe z namenom prenosa pokojninskih pravic, pridobljenih pred začetkom službe v Uniji, v sistem Unije ni akt, ki posega v položaj, ne pomeni, da zadevni uradnik izgubi možnost prenosa, ki mu je priznana s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. To zgolj pomeni, da se mora ta uradnik odločiti, ali želi izvršiti pravico, ki mu jo priznava ta določba, ne da bi lahko sodišče Unije pred tem zaprosil, naj zavzame stališče o razlagi in uporabi te določbe in splošnih določb za izvajanje, sprejetih zaradi njenega izvajanja, v njegovem primeru.
(Glej točko 85.)
4. V okviru postopka za prenos pokojninskih pravic iz člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom predlog za povračilo dela kapitalske vrednosti pokojninskih pravic, pridobljenih v drugem sistemu, ki je bila prenesena v sistem Unije, ni akt, ki posega v položaj, ker je njegov namen povračilo presežka kapitalske vrednosti, ki bo prenesena, zadevni osebi.
Morebitni presežek, ki se povrne, je namreč odvisen od števila let pokojninske dobe, ki bodo priznana zadevni osebi, in količnika za pretvorbo kapitala v pokojninsko dobo.
(Glej točko 100.)