Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Duisburg (Nemčija) 7. decembra 2023 – SP/BMW Bayerische Motorenwerke AG
(Zadeva C-750/23, BMW)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Landgericht Duisburg
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: SP
Tožena stranka: BMW Bayerische Motorenwerke AG
Vprašanja za predhodno odločanje
1. V primerih, ko je podeljena ES homologacija za tip motornega vozila, ali se lahko izključi oziroma vsaj omeji pristojnost civilnega sodišča države članice Evropske unije, da prizna odškodninske zahtevke kupcu motornega vozila, ki je bilo po navedbah proizvajalca proizvedeno ter dano na trg na podlagi te homologacije ES, v razmerju zlasti do prodajalca in/ali proizvajalca tega vozila z utemeljitvijo, da zadevno vozilo ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije zaradi določenih okoliščin, ker ni skladno s homologiranim tipom in/ali zaradi nezakonitosti same ES homologacije, ne da bi eden od organov iz člena 5(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2018/8581 po podelitvi ES homologacije, na podlagi katere naj bi bilo to vozilo proizvedeno in dano na trg, izdal pravno zavezujočo izjavo, da zadevno vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije ravno zaradi teh okoliščin in ravno iz teh razlogov, in sicer neskladnosti s homologiranim tipom in/ali nezakonitostjo same ES homologizacije?
2. Če je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen:
V katerem od teh primerov točno so civilna sodišča države članice v kolikšni meri točno omejena pri tem, da kupcu motornega vozila, ki je bilo po navedbah proizvajalca na podlagi te homologacije ES proizvedeno in dano na trg, priznajo odškodninske zahtevke zlasti v razmerju do prodajalca in/ali proizvajalca tega vozila z obrazložitvijo, da zadevno vozilo ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije zaradi določenih okoliščin, ker ni skladno s homologiranim tipom in/ali zaradi nezakonitosti same ES homologacije?
3. Če je odgovor na vprašanje 1 pritrdilen:
Ali v pravu Evropske unije obstajajo zahteve glede porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena, olajšav pri dokaznem bremenu in obveznosti strank, v povezavi s predložitvijo dokazov glede obstoja tistih pogojev, pod katerimi je podana pristojnost civilnega sodišča države članice, da kupcu motornega vozila prizna odškodninske zahtevke z utemeljitvijo, da zadevno vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije zaradi določenih okoliščin, ker ni skladno s homologiranim tipom in/ali zaradi nezakonitosti same ES homologacije, v civilnem sporu med kupcem motornega vozila in njegovim proizvajalcem, glede odškodninske obveznosti proizvajalca v razmerju do kupca?
4. Če je odgovor na vprašanje 3 pritrdilen in če v pravu Evropske unije obstajajo zahteve:
Kakšna mora biti porazdelitev trditvenega bremena v skladu s pravom Evropske unije?
Kakšna mora biti porazdelitev dokaznega bremena v skladu s pravom Evropske unije?
Ali je treba za eno ali drugo stranko določiti zlasti olajšave pri dokaznem bremenu? Če da, katere?
Ali morata ena ali druga stranka pri predložitvi dokazov izpolniti obveznosti glede zadevnih pogojev? Če da, katere? Če morata izpolniti obveznosti: katere pravne posledice je treba v skladu s pravom Evropske unije navezati na neizpolnitev teh obveznosti s strani ene ali druge stranke?
5. Ali se lahko izključi oziroma vsaj omeji pristojnost civilnega sodišča države članice Evropske unije v primerih, v katerih je podana pravno zavezujoča izjava enega od organov, navedenih v členu 5(2), drugi pododstavek, Uredbe 2018/858, da motorno vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije zaradi določenih okoliščin, ker je neskladno s homologiranim tipom in/ali zaradi nezakonitosti same ES homologizacije, da kupcu tega motornega vozila ne prizna odškodninskega zahtevka v razmerju do njegovega prodajalca in/ali proizvajalca z obrazložitvijo, da v nasprotju s to pravno zavezujočo izjavo zadevno motorno vozilo iz dejanskih in/ali pravnih razlogov povsem izpolnjuje zahteve prava Evropske unije?
6. Če je odgovor na vprašanje 5 pritrdilen:
V katerem od teh primerov točno so civilna sodišča države članice v kolikšni meri točno omejena pri tem, da kupcu tega motornega vozila zavrnejo priznanje odškodninskega zahtevka v razmerju do njegovega prodajalca in/ali proizvajalca z obrazložitvijo, da v nasprotju s to pravno zavezujočo izjavo zadevno motorno vozilo iz dejanskih in/ali pravnih razlogov povsem izpolnjuje zahteve prava Evropske unije?
Zlasti: ali se omejitev pristojnosti civilnega sodišča države članice v teh primerih razteza le na zavrnitev odškodninskega zahtevka iz dejanskih razlogov, ali le na zavrnitev odškodninskega zahtevka iz pravnih razlogov oziroma tako na zavrnitev odškodninskega zahtevka iz dejanskih razlogov, kot tudi na zavrnitev odškodninskega zahtevka iz pravnih razlogov?
7. Pod katerimi pogoji veljajo mejne vrednosti emisij izpušnih plinov, ki so določene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/20071 za motorna vozila, za katera velja emisijski standard Euro 6?
8. Če glede na vsebino odgovorov na vprašanja od 1 do 6 pridejo v poštev primeri, v katerih je civilno sodišče države članice, ki odloča v pravnem sporu med kupcem motornega vozila in njegovim proizvajalcem in/ali prodajalcem v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega, zaradi lastnosti vozila, ki je domnevno v neskladju s pravom Evropske unije, pristojno za sprejemanje samostojnih ugotovitev v zvezi s tem, ali zadevno vozilo izpolnjuje zahteve prava Evropske unije glede skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij izpušnih plinov:
Ali v pravu Evropske unije obstajajo zahteve glede porazdelitve dokaznega bremena, olajšav pri dokaznem bremenu in obveznosti strank, v povezavi s predložitvijo dokazov glede vprašanja ali emisije izpušnih plinov iz motornih vozil pod pogoji, pod katerimi bi morale biti upoštevane mejne vrednosti, ki so zanje določene, te mejne vrednosti upoštevajo, v civilnem sporu med kupcem motornega vozila in njegovim proizvajalcem v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega, zaradi zatrjevane prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti za emisije izpušnih plinov s strani vozila pod pogoji, pod katerimi bi morale biti spoštovane?
9. Če je odgovor na vprašanje 8 pritrdilen in če v pravu Evropske unije obstajajo zahteve:
Kakšna mora biti porazdelitev dokaznega bremena v skladu s pravom Evropske unije?
Ali je treba za eno ali drugo stranko predvideti zlasti olajšave pri dokaznem bremenu? Če da, katere?
Ali morata ena ali druga stranka izpolniti obveznosti pri predložitvi dokazov? Če da, katere?
Če morata izpolniti obveznosti: katere pravne posledice je treba v skladu s pravom Evropske unije navezati na neizpolnitev teh obveznosti s strani ene ali druge stranke?
10. Ali lahko del motornega vozila, ki zaznava temperaturo, hitrost vozila, vrtilno frekvenco motorja, uporabljeno prestavo, podtlak v polnilnem zbiralniku ali kateri koli drug parameter, da bi spremenil parametre procesa zgorevanja v motorju glede na rezultat te zaznave, zmanjša učinkovitost sistema za uravnavanje emisij v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007 in v skladu s tem pomeni odklopno napravo v smislu člena 3, točka 10, te uredbe, tudi če sprememba parametrov procesa zgorevanja, ki jo povzroči del vozila na podlagi rezultata zaznave, na eni strani sicer poveča emisije škodljive snovi oziroma več škodljivih snovi, na primer dušikovih oksidov, hkrati pa na drugi strani zmanjša emisije ene ali več drugih škodljivih snovi, na primer delcev, ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in/ali ogljikovega dioksida?
11. Če je odgovor na vprašanje 10 pritrdilen:
Pod katerimi pogoji v takem primeru del vozila pomeni odklopno napravo?
12. Ali je lahko vezje ali krmilni sistem v motornem vozilu, ki s spremembo parametrov procesa zgorevanja na eni strani sicer poveča emisije ene ali več škodljivih snovi, na primer dušikovih oksidov, hkrati pa na drugi strani zmanjša emisije ene ali več drugih škodljivih snovi, na primer delcev, ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in/ali ogljikovega dioksida, prepovedano v skladu s pravom Evropske unije z drugih vidikov, kot z vidika obstoja odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007?
13. Če je odgovor na vprašanje 12 pritrdilen:
Pod katerimi pogoji to velja?
14. Če je odgovor na vprašanje 10 pritrdilen:
Ali je v skladu s členom 5(2), drugi stavek, točka (a), Uredbe št. 715/2007 odklopna naprava v smislu člena 3, točka 10, te uredbe dovoljena, tudi če sicer ni potrebna za zaščito motorja pred okvarami ali nesrečo, vendar je potrebna za zagotovitev varnega delovanja motornega vozila?
15. Če glede na vsebino odgovorov na vprašanja od 1 do 6 pridejo v poštev primeri, v katerih je civilno sodišče države članice, ki odloča v pravnem sporu med kupcem motornega vozila in njegovim proizvajalcem in/ali prodajalcem, v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega, zaradi lastnosti vozila, ki je domnevno v neskladju s pravom Evropske unije, pristojno za sprejemanje samostojnih ugotovitev v zvezi s tem, ali zadevno vozilo izpolnjuje zahteve prava Evropske unije glede vezja in krmilnega sistema, ki je vanj vgrajeno
in hkrati
je na vprašanje 10 treba prav tako odgovoriti pritrdilno:
Ali v pravu Evropske unije obstajajo zahteve glede dokaznega bremena, olajšav pri dokaznem bremenu in obveznosti strank, v povezavi s predložitvijo dokazov v civilnem sporu med kupcem motornega vozila in njegovim proizvajalcem glede odškodninskega zahtevka prvega v razmerju do drugega, zaradi prepovedane odklopne naprave v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007, ki je domnevno vgrajena v motorno vozilo, če so tista dejstva, iz katerih izhaja obstoj odklopne naprave in njene nedopustnosti, med strankama sporna?
16. Če je odgovor na vprašanje 15 pritrdilen in če v pravu Evropske unije obstajajo zahteve:
Kakšna mora biti v zvezi s tem porazdelitev dokaznega bremena v skladu s pravom Evropske unije?
Ali je treba za eno ali drugo stranko predvideti zlasti olajšave pri dokaznem bremenu? Če da, katere?
Ali imata ena ali druga stranka pri predložitvi dokazov obveznosti? Če da, katere?
Če morata izpolniti obveznosti: katere pravne posledice je treba v skladu s pravom Evropske unije navezati na neizpolnitev teh obveznosti s strani ene ali druge stranke?
17. Če glede na vsebino odgovorov na vprašanja od 1 do 6 pridejo v poštev primeri, v katerih je civilno sodišče države članice, ki odloča v pravnem sporu med kupcem motornega vozila in njegovim proizvajalcem, v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega, zaradi lastnosti vozila, ki je domnevno v neskladju s pravom Evropske unije, pristojno za sprejemanje samostojnih ugotovitev v zvezi s tem ali zadevno vozilo izpolnjuje zahteve prava Evropske unije glede vanj vgrajenega vezja in krmilnega sistema
in hkrati
je na vprašanje 12 treba odgovoriti pritrdilno:
Ali v pravu Evropske unije obstajajo zahteve glede porazdelitve dokaznega bremena, olajšav pri dokaznem bremenu in obveznosti strank, v povezavi s predložitvijo dokazov v civilnem sporu med kupcem motornega vozila in njegovim proizvajalcem glede odškodninskega zahtevka prvega v razmerju do drugega, zaradi vezja ali krmilnega sistema, ki je domnevno vgrajeno v to motorno vozilo, in ki ga sicer ni treba opredeliti kot odklopno napravo v smislu člena 3, točka 10, Uredbe št. 715/2007, vendar naj bi bil prepovedan iz drugih razlogov, če so tista dejstva, iz katerih izhaja obstoj vezja ali krmilne naprave in njihova nedopustnost, med strankama sporna?
18. Če je na odgovor na vprašanje 17 pritrdilen in če v pravu Evropske unije obstajajo zahteve:
Kakšna mora biti v zvezi s tem porazdelitev dokaznega bremena na podlagi prava Evropske unije?
Ali je treba za eno ali drugo stranko predvideti zlasti olajšave pri dokaznem bremenu? Če da, katere?
Ali imata ena ali druga stranka pri predložitvi dokazov obveznosti? Če da, katere?
Če morata izpolniti obveznosti: katere pravne posledice je treba v skladu s pravom Evropske unije navezati na neizpolnitev teh obveznosti s strani ene ali druge stranke?
19. Ali imajo predpisi Direktive 2007/46/ES1 , zlasti člen 18(1), člen 26(1), prvi pododstavek, člen 3, točka 36, navedene direktive, in predpisi, ki jih morajo na njeni podlagi sprejeti države članice prav tako namen, da posameznega kupca motornega vozila, ne glede na to od koga je kupil vozilo, ščitijo tudi v razmerju do njegovega proizvajalca – vedno oziroma vsaj v določenih primerih – pred zanj gospodarsko neugodnim nakupom motornega vozila, ki ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, in ki ga ne bi izvedel, če bi bil seznanjen s tem, da to vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, ker tega z njegove strani ne bi hotel (varstvo tako imenovanega negativnega interesa, da takšne prodajne pogodbe ne sklene)? Če je to tako le v določenih primerih in/ali le v omejenem obsegu: v katerih primerih in/ali v kakšnem obsegu je to tako?
20. Če je odgovor na prvo vprašanje pod točko 19 pritrdilen:
Ali imajo predpisi Direktive 2007/46/ES, zlasti člen 18(1), člen 26(1), prvi pododstavek, člen 3, točka 36, navedene direktive, in predpisi, ki jih morajo na njeni podlagi sprejeti države članice prav tako namen, da posameznega kupca motornega vozila, ne glede na to od koga je kupil vozilo, ščitijo tudi v razmerju do njegovega proizvajalca – vedno oziroma vsaj v določenih primerih – pred zanj gospodarsko neugodnim nakupom motornega vozila, ki ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, in ki ga ne bi izvedel, če bi bil seznanjen s tem, da to vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, ker tega z njegove strani ne bi hotel, in pred tem, da bi nakup vozila zanj ostal zavezujoč, niti deloma, kakor tudi pred tem, da bi ga bremenili stroški, ki razumljivo nastanejo zaradi tega, ker uveljavlja popolno oprostitev od takšnega nezaželenega nakupa? Če navedeno drži le v določenih primerih in/ali le v omejenem obsegu: v katerih primerih in/ali v kakšnem obsegu je to tako?
21. Če je odgovor na prvo vprašanje pod točko 19 pritrdilen:
Ne glede na odgovor na vprašanje, postavljeno v točki 20 zgoraj ali mora – iz drugih razlogov v skladu s pravom Evropske unije, vedno ali vsaj v določenih primerih – proizvajalec motornega vozila, ki je kršil predpise, ki so jih države članice sprejele na podlagi člena 18(1), člena 26(1), prvi pododstavek in člena 3, točka 36, Direktive 2007/46, in sicer, ker ni upošteval prepovedi izdaje neustrezne izjave o skladnosti, kupca, ne glede na to od koga je slednji kupil vozilo, v celoti sprostiti posledic, ki izhajajo iz zanj gospodarsko neugodnega nakupa motornega vozila, ki ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, in ki temelji na tej kršitvi, in katerega ne bi hotel, če bi vedel, da vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, ter mu mora zlasti nadomestiti stroške nakupa vozila, če kupec to zahteva, odvisno od primera, v zameno za izročitev vozila in prenos lastništva na njem, in ob poračunu vrednosti morebitnih drugih ugodnosti, ki jih je kupec imel zaradi nakupa vozila, in mu poleg tega nadomesti tudi druge razumne stroške, ki mu nastanejo zaradi uveljavljanja pravice do nadomestila stroškov za nakup vozila? Če navedeno drži le v določenih primerih in/ali v omejenem obsegu: v katerih primerih in/ali v kakšnem obsegu je to tako?
22. Če je odgovor na prvo vprašanje pod točko 20 pritrdilen le v določenih primerih:
Ali v pravu Evropske unije obstajajo zahteve glede porazdelitve dokaznega bremena, olajšav pri dokaznem bremenu in obveznosti strank, v povezavi s predložitvijo dokazov glede vprašanja ali so izpolnjeni pogoji primera, v katerem imajo predpisi Direktive 2007/46, zlasti člen 18(1), člen 3, točka 36, navedene direktive, in predpisi, ki jih morajo na njeni podlagi sprejeti države članice, prav tako namen, da posameznega kupca motornega vozila – ne glede na to od koga je vozilo kupil – ščitijo tudi v razmerju do proizvajalca tega vozila, pred nakupom vozila, ki ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, in ki je zanj gospodarsko neugoden, in ki ga ne bi izvedel, če bi bil seznanjen s tem, da to vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, ker z njegove strani ne bi hotel biti niti delno zavezan, niti ne bi hotel nositi posledic tega nakupa, niti deloma, kakor tudi nadalje pred tem, da bi ga bremenili stroški, ki razumljivo nastanejo zaradi tega, ker uveljavlja popolno oprostitev od takšnega nezaželenega nakupa, v civilnem sporu med kupcem vozila in njegovim proizvajalcem, ki je kot tak pozvan, v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega, zaradi zatrjevanih nezakonitih lastnosti vozila?
23. Če je odgovor na vprašanje 22 pritrdilen in če v skladu s pravom Evropske unije obstajajo zahteve:
Kakšna mora biti v zvezi s tem porazdelitev dokaznega bremena na podlagi prava Evropske unije?
Ali je treba za eno ali drugo stranko predvideti zlasti olajšave pri dokaznem bremenu? Če da, katere?
Ali imata ena ali druga stranka pri predložitvi dokazov obveznosti? Če da, katere?
Če morata izpolniti obveznosti: katere pravne posledice je treba v skladu s pravom Evropske unije navezati na neizpolnitev teh obveznosti s strani ene ali druge stranke?
24. Če je odgovor na prvo vprašanje pod točko 21 pritrdilen le v določenih primerih:
Ali v pravu Evropske unije obstajajo zahteve glede porazdelitve dokaznega bremena, olajšav pri dokaznem bremenu in obveznosti strank, v povezavi s predložitvijo dokazov glede vprašanja ali so izpolnjeni pogoji primera, v katerem v skladu s pravom Evropske unije iz drugih razlogov od tistih, opisanih v vprašanju 20 mora biti proizvajalec motornega vozila, ki je kršil predpise, ki jih sprejmejo države članice na podlagi člena 18(1), člena 26(1), prvi pododstavek, člena 3, točka 36, Direktive 2007/46, in sicer, ker ni upošteval prepovedi izdaje neustrezne izjave o skladnosti, zavezan k temu, da kupca – ne glede na to, od koga je ta kupil vozilo – v celoti sprostiti posledic, ki izhajajo iz zanj gospodarsko neugodnega nakupa motornega vozila, ki ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, in ki temelji na tej kršitvi, in katerega ne bi hotel, če bi vedel, da vozilo ne ustreza zahtevam prava Evropske unije, ter mu posledično zlasti nadomesti stroške nakupa vozila, če kupec to zahteva, odvisno od primera, v zameno za izročitev vozila in prenos lastništva na njem, in ob poračunu vrednosti morebitnih drugih ugodnosti, ki jih je kupec imel zaradi nakupa vozila, in mu poleg tega nadomesti tudi druge stroške, ki mu razumljivo nastanejo zaradi uveljavljanja pravice do nadomestila stroškov za nakup vozila, v civilnem sporu med kupcem vozila in njegovim proizvajalcem, v zvezi z odškodninskim zahtevkom prvega v razmerju do drugega, zaradi zatrjevanih nezakonitih lastnosti vozila?
25. Če je odgovor na vprašanje 24 pritrdilen in če v skladu s pravom Evropske unije obstajajo zahteve:
Kakšna mora biti v zvezi s tem porazdelitev dokaznega bremena na podlagi prava Evropske unije?
Ali je treba za eno ali drugo stranko predvideti zlasti olajšave pri dokaznem bremenu? Če da, katere?
Ali imata ena ali druga stranka pri predložitvi dokazov obveznosti? Če da, katere?
Če morata izpolniti obveznosti: katere pravne posledice je treba v skladu s pravom Evropske unije navezati na neizpolnitev teh obveznosti s strani ene ali druge stranke?
26. Če je odgovor na prvo vprašanje pod točko 19 pritrdilen:
Kadar kupec vozila, ki ne izpolnjuje zahtev prava Evropske unije v zvezi z njegovimi emisijami izpušnih plinov in/ali značilnostmi njegovega sistema za uravnavanje emisij, zoper njegovega proizvajalca – ker je slednji kršil člena 6 in 27 Uredbe o homologaciji vozil – uveljavlja zahtevek do tako imenovanega majhnega nadomestila škode, torej zahtevka za nadomestilo zgolj tistega zneska, ki presega vrednost vozila, ali je omejitev zahtevka kupca na največ 15% kupne cene vedno v skladu z zahtevami prava Evropske unije, če je proizvajalec izdal izjavo o skladnosti vozila le iz malomarnosti, in ki nepravilno potrjuje njegovo skladnost z vsemi pravnimi akti, v trenutku njegove izdelave? V primeru, da to ni tako: v katerih primerih to ni tako?
27. Če je odgovor na prvo vprašanje pod točko 19 pritrdilen in je treba na vprašanje 26 odgovoriti tako, da je omejitev zahtevka kupca vozila, kot je bilo opisano v točki 26, vsaj v določenih primerih skladna s pravom Evropske unije:
Ali se s pravom Evropske unije vedno oziroma vsaj v določenih primerih zahteva omejitev, ki je opisana v prvem vprašanju pod točko 26, zahtevka kupca vozila? Če se takšna omejitev zahteva le v določenih primerih: v katerem primeru je to tako?
28. Ali pravo Evropske unije – v primerih, kadar je proizvajalec kupcu motornega vozila zaradi izdaje izjave o skladnosti, v kateri je nepravilno izkazano, da je motorno vozilo ob njegovi izdelavi ustrezalo vsem pravnim aktom, v bistvu zavezan plačati odškodnino – kupcu motornega vozila priznava minimalno odškodnino v breme njegovega proizvajalca, s pridržkom ugodnosti, ki izhajajo iz nakupa, tudi če kupcu dejansko ni nastala nobena oziroma le majhna škoda, že brez upoštevanja izravnave ugodnosti? Če to velja le v določenih primerih: v katerih primerih obstaja takšna zahteva?
29. Če je odgovor na vprašanje 28 vsaj v določenih primerih pritrdilen:
Kako visok je znesek minimalne odškodnine, ki se dodeli, s pridržkom ugodnosti, ki izhajajo iz nakupa?
____________
1 Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL 2018, L 151, str. 1).
1 Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL 2007, L 171, str. 1).
1 Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila Okvirna direktiva (Okvirna direktiva) (UL 2007, L 263, str. 1).