Pritožba, ki so jo 28. decembra 2007 vložili Carlos Sanchez Ferriz in drugi zoper sklep Sodišča za uslužbence z dne 17. oktobra 2007 v zadevi F-115/06, Sanchez Ferriz in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-492/07 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: Carlos Sanchez Ferriz (Bruselj, Belgija), Isabelle Chantraine (Bruselj, Belgija), José De Viana Costa Ribeiro (Meise, Belgija), Brigitte Housiaux (Ramillies, Belgija), Chantal Vellemans (Bruselj, Belgija), Sylvie Schaack (Remich, Veliko vojvodstvo Luksemburg), Andrea Losito (Sandweiler, Veliko vojvodstvo Luksemburg), Alain Hertert (Scheidgen, Veliko vojvodstvo Luksemburg), Marie-Josée Gaspar-Lis (Luxembourg, Veliko vojvodstvo Luksemburg), Otilia Ferreira-Nielsen (Gostingen, Veliko vojvodstvo Luksemburg) (zastopnik: F. Frabetti, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnikov:

razveljavi naj se sklep Sodišča za uslužbence z dne 17. oktobra 2007 v zadevi F-115/06;

ugodi naj se predlogom, ki so jih pritožniki podali na prvi stopnji, in tako razglasi tožbo v zadevi F-115/06 za dopustno in utemeljeno;

podredno, zadeva naj se vrne Sodišču za uslužbence;

odloči naj se o stroških ter honorarjih in naj se njihovo plačilo naloži Komisiji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V svoji pritožbi pritožniki zahtevajo razveljavitev sklepa Sodišča za uslužbence, s katerim je bila zavržena kot nedopustna njihova tožba, s katero so primarno zahtevali razglasitev ničnosti seznama uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2005, v kolikor ta seznam ne zajema imen pritožnikov, in podredno razglasitev ničnosti odločb o dodelitvi prednostnih točk pritožnikom v okviru navedenega obdobja.

V utemeljitev svoje pritožbe pritožniki uveljavljajo, da naj bi bile nasprotno od tega, kar je bilo sprejeto v izpodbijanem sklepu, določbe SDI z dne 26. aprila 2002, katerih nezakonitost je bila zatrjevana na prvi stopnji, v neposredni pravni zvezi z obravnavanim sporom.

Poleg tega zatrjujejo, da naj bi Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo, ko je očitek o kršitvi SDI 45 z dne 23. decembra 2004 razglasilo za nedopustnega, ker naj bi bil prepozno zatrjevan v fazi replike. Poudarjajo, da naj bi bil ta očitek zatrjevan že v ugovoru in tožbi ter da naj bi replika vsebovala le njegovo razširitev.

Nazadnje pritožniki uveljavljajo, da naj bi bili, nasprotno od presoje Sodišča za uslužbence, s kršitvijo člena 6(1) in 10(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom dejansko in individualno prizadeti ter da naj bi bil torej njihov pravni interes očiten.

____________