Zadeva T-157/08

Paroc Oy AB

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti INSULATE FOR LIFE – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009) – Zgolj potrditvena odločba – Delna nedopustnost“

Povzetek sodbe

1.      Razveljavitvena tožba – Tožba zoper odločbo, ki potrjuje prejšnjo odločbo, ki ni bila izpodbijana v roku – Nedopustnost – Pojem potrditvene odločbe

(člen 230 ES)

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Presoja razlikovalnega učinka – Merila

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b))

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Znamka, sestavljena iz več elementov –Možnost pristojnega organa, da preuči vsakega od elementov, ki sestavljajo znamko

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b))

4.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b))

1.      Zoper odločbo, ki zgolj potrjuje prejšnjo odločbo, ki ni bila izpodbijana v roku, ni mogoče vložiti tožbe. Zaradi izognitve nastanka novega roka za tožbo zoper potrjeno odločbo je treba namreč tožbo, vloženo zoper tako potrditveno odločbo, razglasiti za nedopustno.

Odločba zgolj potrjuje že obstoječo odločbo, če v primerjavi s prejšnjim aktom ne vsebuje novih elementov in ni bila sprejeta po ponovni preučitvi položaja naslovnika prejšnjega akta.

Za ugotovitev, ali druga odločba zgolj potrjuje prvo odločbo in v kolikšnem obsegu, je treba določiti podatke o sporih, na podlagi katerih sta bili ti odločbi sprejeti. Presoditi je treba, ali sta bila ta postopka enaka z vidika strank, njunih predlogov, tožbenih razlogov in utemeljitev, kot tudi z vidika upoštevnih dejanskih in pravnih okoliščin, ki so značilne za ta spora in določajo izrek teh odločb.

Za to, ali druga odločba zgolj potrjuje prvo odločbo, je treba v nadaljevanju preveriti, prvič, ali druga odločba sloni na novih elementih, ki so lahko vplivali na njen izrek in razloge, na katerih temelji, in drugič, ali je bil v okviru te odločbe znova preučen položaj tožeče stranke.

(Glej točke 29, 30, 32 in 35.)

2.      Razlikovalni učinek znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti pomeni, da je ta znamka primerna, da proizvod ali storitev, za katero se zahteva registracija, označuje kot proizvod ali storitev, ki izvira iz določenega podjetja, in tako ta proizvod ali storitev razlikuje od proizvodov ali storitev drugih podjetij. Pri tem ni nujno, da znamka izraža natančno informacijo o identiteti proizvajalca proizvoda ali ponudnika storitev. Dovolj je, da znamka zadevni javnosti omogoča, da razlikuje proizvode ali storitve, ki jih označuje, od proizvodov ali storitev drugega trgovskega porekla in da ugotovi, da se vsi proizvodi ali storitve, ki jih znamka označuje, izdelujejo, tržijo ali opravljajo pod nadzorom imetnika te znamke, ki je odgovoren za njihovo kakovost.

Razlikovalnega učinka v smislu navedene določbe pa nimajo znaki, ki zadevni javnosti ne omogočijo, da bi ob poznejši pridobitvi zadevnih proizvodov in storitev ponovila nakup, če se je ta izkazal za dobrega, ali se mu izognila, če se je izkazal za slabega. Tako je zlasti pri znakih, ki se običajno uporabljajo za trženje zadevnih proizvodov in storitev. Glede teh znakov je namreč znano, da ne morejo opravljati bistvene naloge znamke, in sicer identificirati trgovski izvor proizvoda ali storitve.

(Glej točki 44 in 45.)

3.      Pri presoji, ali je sestavljeni besedni znak brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, je treba upoštevati njegov ustrezni pomen, ugotovljen na podlagi vseh elementov, ki te znake sestavljajo, in ne le enega od njih. Presoja razlikovalnega učinka takih znakov tako ne more zajemati le analize vsakega od njihovih izrazov ali delov ločeno, ampak se mora v vsakem primeru opreti na to, kako te znamke kot celoto zaznava upoštevna javnost, in ne na domnevo, da sestavni deli, ki ločeni nimajo razlikovalnega učinka, takega učinka ne morejo imeti združeni. Zgolj okoliščina, da je vsak od sestavnih delov ločeno brez razlikovalnega učinka, namreč ne izključuje, da ima lahko kombinacija teh delov tak učinek. Povedano drugače, za presojo, ali ima znamka razlikovalni učinek, je treba upoštevati njen celotni vtis. Vendar to ne pomeni, da ni treba najprej opraviti preizkusa različnih sestavnih elementov te znamke. Pri celoviti presoji je namreč lahko koristno, da se preizkusi vsak od sestavnih elementov zadevne znamke.

(Glej točko 50.)

4.      Besedni znak INSULATE FOR LIFE, za katerega se zahteva registracija kot znamke Skupnosti za storitve „gradbeništvo; popravila; storitve v zvezi z montažo“ iz razreda 37 v smislu Nicejskega aranžmaja, je z vidika javnosti z znanjem angleškega jezika brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti.

Glede zadevnih storitev bi upoštevna javnost prijavljeno znamko neposredno in brez podrobnejše analize zaznala kot namigovanje na zagotavljanje storitev z izjemno trajnim učinkom, ki so povezane z uporabo posebno odpornih izolacijskih materialov, in ne kot nakazovanje na trgovski izvor teh storitev. Ta znak namreč niti kot pohvalni ali oglaševalski slogan ne vsebuje neke izvirnosti ali vsebinske polnosti, zaradi česar bi bil potreben minimalni napor za razlago ali bi bil z njim pri upoštevni javnosti sprožen kognitivni proces, pri čemer bi ta nemudoma ustvarila povezavo z zadevnimi storitvami, ki pa jih lahko trži vsako podjetje, ki deluje v gradbenem sektorju in sektorju izolacij.

(Glej točke 48, 52 in 53.)