Zadeva T‑105/17
HSBC Holdings plc in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 24. septembra 2019
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sektor eurskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Manipulacija z medbančnimi referenčnimi obrestnimi merami Euribor – Izmenjava zaupnih informacij – Omejevanje konkurence zaradi cilja – Enotna in trajajoča kršitev – Globe – Osnovni znesek – Vrednost prodaje – Člen 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 – Obveznost obrazložitve“
1. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Vsebina in cilj omejevalnega sporazuma ter ekonomski in pravni okvir njegovega razvoja – Razlikovanje med kršitvami zaradi cilja in kršitvami zaradi učinka – Namen strank sporazuma, da omejijo konkurenco – Nepotrebno merilo – Kršitev glede na cilj – Zadostna škodljivost – Merila presoje – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člena 101(1) in 296 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
(Glej točke od 52 do 58, od 94 do 111, od 138 do 155 in od 174 do 194.)
2. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izmenjava informacij med konkurenti – Škodovanje konkurenci – Presoja glede na naravo kršitve – Informacije, ki lahko izkrivijo običajni potek določanja elementov cen v upoštevnem sektorju – Kršitev glede na cilj – Pogoji
(člen 101(1) PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
(Glej točke od 59 do 67, od 94 do 111, od 138 do 155 in od 174 do 194.)
3. Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Stranska omejitev – Pojem – Omejitev, potrebna za izvedbo glavne dejavnosti, brez protikonkurenčne narave – Glavna dejavnost, ki pomeni omejitev konkurence zaradi cilja – Dokaz o potrebi izmenjave informacij
(člen 101(1) in (3) PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
(Glej točke od 157 do 160.)
4. Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitve – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Pripis odgovornosti za celotno kršitev enemu podjetju – Pogoji – Kršitvene prakse in ravnanja, ki se umeščajo v celovit načrt – Presoja
(člen 101(1) PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
(Glej točke od 196 do 205, od 232 do 237 in od 248 do 274.)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Sklep Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena – Stopnja zahtevane natančnosti dokazov, ki jih predloži Komisija – Sklop indicev – Sodni nadzor – Obseg – Sklep, ki pri sodišču vzbuja dvom – Spoštovanje načela domneve nedolžnosti
(člen 101(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(1); Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)
(Glej točke od 197 do 205.)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Postopek poravnave – Postopek, ki ne zajema vseh udeležencev omejevalnega sporazuma – Uporaba načela domneve nedolžnosti – Obseg
(člen 101(1) PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(1); Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 33; Uredba Komisije št. 773/2004, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 622/2008, člen 10a)
(Glej točke od 283 do 293.)
7. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Obseg – Razglasitev delne ničnosti akta prava Unije – Delna razglasitev ničnosti sklepa Komisije, s katerim so različna protikonkurenčna ravnanja opredeljena kot enotna in trajajoča kršitev ter je naložena globa – Nezadostna opredelitev za konkurenco omejujočega cilja stikov – Nezadostnost dokazov, da bi bilo mogoče podjetju pripisati določena ravnanja – Nevplivanje na zakonitost ugotovitve kršitve
(člena 101 in 264, prvi odstavek, PDEU; Sporazum EGP, člen 53)
(Glej točke od 294 do 296.)
8. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg – Možnost Komisije, da pri izračunu glob odstopi od smernic – Toliko strožje zahteve v zvezi z obrazložitvijo
(člena 101(1) in 296, drugi odstavek, PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 37)
(Glej točke od 338 do 341 in od 344 do 353.)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Določitev osnovnega zneska – Neuporaba metode, določene v smernicah – Dopustnost – Pogoji – Približek, utemeljen na denarnih prejemkih, za katere se uporabi faktor znižanja – Nezadostnost obrazložitve v zvezi z določitvijo faktorja znižanja
(člen 101(1) PDEU; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točki 13 in 37)
(Glej točke od 318 do 328 in od 332 do 334.)
Povzetek
Splošno sodišče je s sodbo z dne 24. septembra 2019, HSBC Holdings in drugi/Komisija (T‑105/17), razglasilo delno ničnost sklepa Komisije, s katerim je bilo ugotovljeno, da so družba HSBC Holdings in druga podjetja, ki delujejo na trgu eurskih obrestnih izvedenih finančnih instrumentov (Euro Interest Rate derivative, v nadaljevanju: instrumenti EIRD), kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s sodelovanjem pri enotni in trajajoči kršitvi.(1) Komisija je ugotovila, da je bila ta kršitev sestavljena iz celote sporazumov in/ali ravnanj v obliki izmenjav informacij med njihovimi borznimi trgovci, ki so se nanašale na, prvič, manipulacijo s podatki za Euribor, drugič, informacije o trgovalnih pozicijah v zvezi z instrumenti EIRD, in tretjič, podrobne nejavne informacije o njihovih namerah in strategijah v zvezi s cenami instrumentov EIRD. Komisija jim je zato naložila globo.
Tožeče stranke so pri Splošnem sodišču vložile tožbo na podlagi člena 263 PDEU za, primarno, razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa in, podredno, spremembo globe.
Splošno sodišče je najprej preizkusilo opredelitev omejitve zaradi cilja, ki je bila uporabljena za različne vrste ravnanj, ki jih je navedla Komisija. Na prvem mestu je navedlo, da pri sklepanju Komisije pravo ni bilo napačno uporabljeno in da ni bila storjena napaka pri presoji glede ravnanja v zvezi z manipulacijo s podatki za Euribor. Na drugem mestu je bilo treba ugotoviti enako v zvezi z izmenjavami, ki so se nanašale na namere in strategije na področju cen instrumentov EIRD.
Splošno sodišče pa je na tretjem mestu navedlo, da cilj nekaterih pogovorov, med katerimi so si borzni trgovci izmenjali informacije o njihovih trgovalnih pozicijah, ni bil omejevanje konkurence, ki ga je ugotovila Komisija, ker ti pogovori niso zmanjšali ali odpravili stopnje negotovosti na trgu, tako da bi Komisija lahko na podlagi tega sklepala o vplivu na običajen potek določanja elementov cen v sektorju instrumentov EIRD, ne da bi morala preizkusiti posledice teh pogovorov. Splošno sodišče je zato ugotovilo, da je bilo v izpodbijanem sklepu v zvezi s tem pravo napačno uporabljeno.
Vendar je Splošno sodišče v zvezi s tem pojasnilo, da navedena napaka ne vpliva na zakonitost ugotovitve, da so tožeče stranke sodelovale pri zadevni kršitvi, kot je opisana v izpodbijanem sklepu. Je pa Splošno sodišče poudarilo, da sta med dejavniki, ki se upoštevajo pri presoji teže kršitve, od katere je odvisen znesek globe, tudi število in intenzivnost protikonkurenčnih ravnanj.
Splošno sodišče se je v okviru presoje zneska globe izreklo o odločitvi Komisije, da prilagodi metodologijo iz Smernic iz leta 2006(2) v zvezi z določitvijo osnovnega zneska glede na vrednost prodaje, ker se z instrumenti EIRD ne ustvarja prodaja v običajnem pomenu besede. Splošno sodišče je v okviru preizkusa ugotovilo, da je Komisija uporabila približek, izračunan na podlagi denarnih prejemkov iz naslova instrumentov EIRD, za katere je bil uporabljen 98,849‑odstotni faktor znižanja, da bi se upošteval pobot, ki je neločljivo povezan s sektorjem instrumentov EIRD in se nanaša na izvedena plačila. Splošno sodišče pa je poudarilo, da ima faktor znižanja ključno vlogo zaradi posebno visokega zneska denarnih prejemkov, za katere se uporablja. Splošno sodišče je iz tega izpeljalo sklep, da je glede na ključno vlogo, ki jo ima faktor znižanja v okviru metode, ki jo je uporabila Komisija, potrebno, da se z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa zadevnim podjetjem omogoči, da razumejo, kako je Komisija prišla do natančno 98,849‑odstotnega faktorja znižanja, Splošnemu sodišču pa, da opravi poglobljen nadzor nad dejanskimi in pravnimi vidiki tega elementa izpodbijanega sklepa. Z različnimi utemeljitvami, ki jih je Komisija navedla v izpodbijanem sklepu, pa ti zahtevi nista bili izpolnjeni. Splošno sodišče je zato izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila z njim tožečim strankam naložena globa 33.606.000 EUR, zaradi nezadostnosti obrazložitve razglasilo za ničen.