SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti razširjeni senat)

z dne 17. maja 2023(*)

„Konkurenca – Koncentracije – Nemški trg z električno energijo – Sklep o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom – Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Dopustnost – Obveznost obrazložitve – Pojem ‚ena sama koncentracija‘ – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Pravica do izjave – Razmejitev trga – Obdobje analize – Analiza tržne moči – Odločilni vpliv – Očitne napake pri presoji – Dolžnost skrbnega ravnanja“

V zadevi T‑312/20,

EVH GmbH s sedežem v Halle an der Saale (Nemčija), ki jo zastopata I. Zenke in T. Heymann, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata G. Meessen in I. Zaloguin, agenta, skupaj s T. Funkejem in A. Dlouhyjem, odvetnikoma,

tožena stranka,

ob intervenciji

Zvezne republike Nemčije, ki jo zastopata J. Möller in S. Costanzo, agenta,

in

E.ON SE s sedežem v Essnu (Nemčija), ki jo zastopajo C. Grave, C. Barth in D.-J. dos Santos Goncalves, odvetniki,

ter

RWE AG s sedežem v Essnu, ki jo zastopajo U. Scholz, J. Siegmund in J. Ziebarth, odvetniki,

intervenientke,

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat),

ob posvetovanju v sestavi S. Gervasoni, predsednik, L. Madise, P. Nihoul, sodnika, R. Frendo, sodnica, in J. Martín y Pérez de Nanclares (poročevalec), sodnik,

sodna tajnica: S. Jund, administratorka,

na podlagi pisnega dela postopka,

na podlagi obravnave z dne 15. in 16. junija 2022

izreka naslednjo

Sodbo

1        Tožeča stranka EVH GmbH s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2019) 1711 final z dne 26. februarja 2019 o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva M.8871 – RWE/E.ON Assets) (UL 2020, C 111, str. 1, v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

I.      Dejansko stanje

A.      Zadevna podjetja

2        RWE AG je družba nemškega prava, ki je bila ob priglasitvi predvidene koncentracije dejavna v celotni verigi oskrbe z energijo, vključno s področji proizvodnje, veleprodaje, prenosa, distribucije in maloprodaje energije ter energetskih storitev za potrošnike (kot so odčitavanje števcev, električna mobilnost itd.) (v nadaljevanju: trg z električno energijo). Družba RWE in njene hčerinske družbe, vključno z družbo innogy SE, poslujejo v več evropskih državah, in sicer v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, na Madžarskem, Nizozemskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Združenem kraljestvu.

3        E.ON SE je družba nemškega prava, ki je bila ob priglasitvi predvidene koncentracije dejavna v celotni verigi oskrbe z električno energijo, in sicer tako na področjih proizvodnje, veleprodaje in distribucije kot tudi na področju maloprodaje električne energije. Družba E.ON ima v lasti in upravlja sredstva za proizvodnjo električne energije v več evropskih državah, med drugim v Nemčiji, Franciji, Italiji, na Poljskem in v Združenem kraljestvu.

4        Tožeča stranka je družba nemškega prava, ki proizvaja električno energijo iz konvencionalnih virov energije (v nadaljevanju: električna energija iz konvencionalnih virov) z uporabo svojih elektrarn in električno energijo iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: električna energija iz obnovljivih virov) z uporabo svojih vetrnih in fotovoltaičnih elektrarn. Njena proizvodna sredstva so v Nemčiji.

B.      Ozadje koncentracije

5        Koncentracija, ki je predmet te zadeve, je del kompleksne izmenjave sredstev med družbama RWE in E.ON, ki sta jo zadevni podjetji napovedali 11. in 12. marca 2018 (v nadaljevanju: celotna koncentracija). S prvo koncentracijo, to je koncentracijo, ki je predmet te zadeve, želi tako družba RWE pridobiti izključni ali skupni nadzor nad nekaterimi proizvodnimi sredstvi družbe E.ON. Druga koncentracija zajema pridobitev izključnega nadzora družbe E.ON nad dejavnostmi distribucije in maloprodaje električne energije ter nekaterimi proizvodnimi sredstvi družbe innogy SE, ki jo obvladuje družba RWE. S tretjo koncentracijo pa je predvideno, da družba RWE pridobi 16,67 % deležev družbe E.ON.

6        Tožeča stranka je 17. aprila 2018 Evropski komisiji poslala dopis, v katerem je navedla, da želi sodelovati v postopku v zvezi s prvo in drugo koncentracijo ter zato prejeti dokumente v zvezi z njima.

7        Dne 26. junija 2018 je potekal sestanek med zastopnikom tožeče stranke in Komisijo, na katerem je ta zastopnik Komisijo seznanil s pomisleki svoje stranke glede prve in druge koncentracije ter njeno željo po sodelovanju v postopkih v zvezi z njima.

8        Komisija in tožeča stranka sta se 28. avgusta 2018 sestali na individualnem sestanku, na katerem je tožeča stranka predložila svoja stališča glede prve in druge koncentracije.

9        Druga koncentracija je bila Komisiji priglašena 31. januarja 2019. Komisija je v zvezi s to drugo koncentracijo sprejela Sklep C(2019) 6530 final z dne 17. septembra 2019 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva M.8870 – E.ON/Innogy) (UL 2020, C 379, str. 16, v nadaljevanju: koncentracija M.8870).

10      Tretja koncentracija je bila priglašena Bundeskartellamt (zvezni urad za varstvo konkurence, Nemčija), ki jo je odobril s sklepom z dne 26. februarja 2019 (zadeva B8-28/19, v nadaljevanju: koncentracija B8-28/19).

C.      Upravni postopek

11      Komisiji je bila 22. januarja 2019 priglašena predlagana koncentracija v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40), s katero je želela družba RWE v smislu člena 3(1)(b) navedene uredbe pridobiti izključni ali skupni nadzor nad nekaterimi proizvodnimi sredstvi družbe E.ON.

12      Komisija je 31. januarja 2019 v skladu s členom 4(3) Uredbe št. 139/2004 v Uradnem listu Evropske unije objavila predhodno priglasitev te koncentracije (zadeva M.8871 – RWE/E.ON Assets) (UL 2019, C 38, str. 22, v nadaljevanju: koncentracija M.8871).

13      Proizvodna sredstva družbe E.ON, ki so del koncentracije M.8871, vključujejo, po eni strani, subjekte in deleže v naslednjih subjektih, ki delujejo v sektorju energije iz obnovljivih virov:

–        E.ON Climate & Renewables GmbH (Nemčija);

–        Amrum Offshore West GmbH (Nemčija);

–        E.ON Climate & Renewables UK Limited (Združeno kraljestvo);

–        E.ON Climate & Renewables North America, LLC (Združene države Amerike);

–        E.ON Wind Sweden AB (Švedska);

–        E.ON Climate & Renewables Italia S.r.l. (Italija);

–        Arkona (Nemčija), ki je začela obratovati v začetku leta 2019 in katere proizvodnja ni bila upoštevana pri določitvi rezultata proizvodnje družbe E.ON za leto 2017;

–        Delta Nordsee (Nemčija), lokacija, ki je bila v času preučitve koncentracije v gradnji.

14      Poleg tega bi družba RWE pridobila 60,08 % deležev v družbi Rampion NewCo (Združeno kraljestvo), ki ima v lasti 50 % deležev v družbi Rampion Offshore Wind Limited (Združeno kraljestvo), s čimer bi tako pridobila 30,1‑odstotni posredni delež v družbi Rampion Offshore Wind.

15      Proizvodna sredstva družbe E.ON, ki so del koncentracije M.8871, vključujejo, po drugi strani, deleže in povezane pravice črpanja v sredstvih za proizvodnjo jedrske energije, in sicer:

–        12,5‑odstotni manjšinski delež v družbi Kernkraftwerke Lippe-Ems GmbH (Nemčija);

–        25‑odstotni manjšinski delež v družbi Kernkraftwerk Gundremmingen GmbH (Nemčija) ter 25‑odstotni delež v jedrskem gorivu in odpadkih ter nepremičninah, povezanih s to jedrsko elektrarno.

16      Komisija je v okviru preučitve koncentracije M.8871 izvedla raziskavo trga in je torej nekaterim podjetjem, vključno s tožečo stranko, poslala vprašalnik, na katerega je tožeča stranka odgovorila 30. januarja 2019.

17      Tožeča stranka je v dopisu z dne 31. januarja 2019 ponovila svojo željo po sodelovanju v postopku, ki ga je vodila Komisija, in ob tej priložnosti po zaslišanju pred Komisijo, če bi se ta odločila, da bo začela fazo poglobljene preiskave v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe št. 139/2004.

D.      Izpodbijani sklep

18      Komisija je 26. februarja 2019 sprejela izpodbijani sklep. Koncentracija M.8871 je bila v fazi preizkusa iz člena 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004 in člena 57 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) razglašena za združljivo z notranjim trgom.

19      Komisija je v bistvu analizirala učinke koncentracije M.8871 predvsem na trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Nemčiji. V svoji analizi je med drugim upoštevala učinke koncentracije M.8870 in učinke koncentracije B8-28/19. Upoštevala je tudi tveganje, povezano s strategijami zadržanja zmogljivosti, in analize „Residual Supply Index“ (indeks preostale dobave, v nadaljevanju: RSI ali indeks RSI), ki so jih zagotovile družba RWE in tretje osebe. Ugotovila je, da je bilo povečanje tržnega deleža družbe RWE, ki ga je mogoče pripisati sredstvom družbe E.ON, omejeno in začasno, tako da koncentracija M.8871 ni vzbujala resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom. Komisija je menila, da drugi elementi, ki so jih predložile tretje osebe, ne omajajo te ugotovitve. Nazadnje je analizirala tudi učinke koncentracije M.8871 na trg za prenos električne energije, pri čemer je upoštevala razmerje družbe RWE z družbo Amprion GmbH, enim od štirih nemških operaterjev prenosnega omrežja.

II.    Predlogi strank

20      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov postopka, vključno z odvetniškimi in potnimi stroški, ki so ji nastali v okviru postopka.

21      Komisija ob podpori Zvezne republike Nemčije ter družb E.ON in RWE Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

III. Pravo

22      Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe v bistvu navaja šest tožbenih razlogov, od katerih se prvi nanaša na napačno razdružitev analize celotne koncentracije, drugi na kršitev obveznosti obrazložitve, tretji na kršitev njene pravice do izjave, četrti na kršitev njene pravice do učinkovitega sodnega varstva, peti na očitne napake pri presoji in šesti na kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja.

23      Najprej je treba preučiti ugovor nedopustnosti, ki ga je vložila družba RWE.

A.      Dopustnost

24      Družba RWE se v svoji intervencijski vlogi sklicuje na nedopustnost tožbe, ker tožeča stranka nima procesnega upravičenja. V zvezi s tem v bistvu trdi, da tožeča stranka nima osebnega interesa, da bi predlagala razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.

25      Po eni strani, družba RWE trdi, da tožeča stranka poleg splošnega interesa, ki ga ima kot udeleženka na trgu, ne navaja, kaj jo posebej razlikuje in zaznamuje v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti in konkurenti. Po drugi strani za nemški trg z električno energijo ni mogoče šteti, da vključuje omejeno število proizvajalcev.

26      Tožeča stranka odgovarja, da s formalnega vidika družba RWE ne more kot intervenientka uveljavljati ugovora nedopustnosti, ker se mora omejiti na sredstva napada in obrambe Komisije, v podporo katerim je intervenirala. Z materialnega vidika tožeča stranka izpodbija trditve družbe RWE.

27      V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je Komisija v svojih predlogih omejila na predlog, naj se tožba meritorno zavrne, in ni izpodbijala procesnega upravičenja tožeče stranke.

28      V skladu s členom 40, četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se za postopek pred Splošnim sodiščem uporablja na podlagi člena 53 istega statuta, se lahko z vlogo za pridružitev postopku podpre le zahtevek ene od strank. Poleg tega v skladu s členom 142(3) Poslovnika Splošnega sodišča intervenient sprejme postopek v stanju, v katerem je, ko vanj vstopi. Iz tega sledi, da družba RWE ni upravičena do uveljavljanja ugovora nedopustnosti in da zato sodišče Evropske unije načeloma ni dolžno preučiti ugovorov nedopustnosti, ki jih je navedla. Vendar v skladu z ustaljeno sodno prakso merilo, po katerem je tožba, ki jo fizična ali pravna oseba vloži zoper odločbo, ki ni naslovljena nanjo, dopustna le pod pogoji dopustnosti iz člena 263, četrti odstavek, PDEU, pomeni absolutno procesno predpostavko, ki jo lahko sodišči Unije vedno preizkusita, in to tudi po uradni dolžnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 27. februarja 2014, Stichting Woonlinie in drugi/Komisija, C‑133/12 P, EU:C:2014:105, točka 32 in navedena sodna praksa). Splošno sodišče mora torej po uradni dolžnosti preveriti, ali ima tožeča stranka procesno upravičenje zoper izpodbijani sklep.

29      V skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU lahko fizična ali pravna oseba vloži tožbo zoper sklep, naslovljen na drugo osebo, le če se navedeni sklep nanjo neposredno in posamično nanaša.

30      Zato je treba preučiti, ali se izpodbijani sklep neposredno in posamično nanaša na tožečo stranko.

31      Na prvem mestu, kar zadeva neposredno nanašanje na tožečo stranko, je treba poudariti, da je izpodbijani sklep, ker je omogočal takojšnjo izvedbo koncentracije M.8871, lahko povzročil takojšnjo spremembo razmer na zadevnih trgih. Ker želja strank, udeleženih v koncentraciji M.8871, da jo izvedejo, ni bila vprašljiva, so lahko gospodarski subjekti, ki so delovali na zadevnem trgu ali trgih, na dan sprejetja izpodbijanega sklepa za gotovo šteli takojšnjo ali hitro spremembo stanja trga (glej v tem smislu sodbo z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija, T‑177/04, EU:T:2006:187, točka 32 in navedena sodna praksa). Iz tega izhaja, da se izpodbijani sklep neposredno nanaša na tožečo stranko, ki je dejavna na tem trgu.

32      Na drugem mestu, kar zadeva posamično nanašanje na tožečo stranko, je treba opozoriti, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso subjekti, ki niso naslovniki sklepa, trdijo, da se ta nanje posamično nanaša, le če vpliva nanje zaradi nekaterih njihovih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, zaradi katerega se razlikujejo od vseh drugih oseb, in jih torej individualizira podobno kot naslovnika tega sklepa (glej sodbo z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija, T‑177/04, EU:T:2006:187, točka 34 in navedena sodna praksa).

33      V primeru sklepa, s katerim je ugotovljena združljivost koncentracije z notranjim trgom, in v zvezi s tretjim podjetjem je treba to, ali se sklep nanj nanaša posamično, ugotoviti, po eni strani, glede na njegovo sodelovanje v upravnem postopku in, po drugi strani, glede na posledice na njegov položaj na trgu. Čeprav zgolj udeležba v postopku sama po sebi nedvomno ne zadostuje za ugotovitev, da se sklep na tožečo stranko nanaša posamično, zlasti na področju koncentracij, katerih temeljit preizkus zahteva reden stik s številnimi podjetji, pa kljub temu aktivno sodelovanje v upravnem postopku pomeni dejavnik, ki ga sodna praksa na področju konkurence, vključno s podrobnejšim področjem nadzora koncentracij, poleg drugih posebnih okoliščin redno upošteva pri ugotavljanju dopustnosti tožbe (glej sodbo z dne 4. julija 2006, easyJet/Komisija, T‑177/04, EU:T:2006:187, točka 35 in navedena sodna praksa).

34      Glede na sodno prakso, navedeno v točki 33 zgoraj, je Splošno sodišče sprejelo ukrep procesnega vodstva, s katerim je stranke pozvalo, naj na obravnavi predložijo svoja stališča o ugovoru nedopustnosti, ki ga je nameravalo preizkusiti po uradni dolžnosti.

35      Na prvem mestu je treba v zvezi s sodelovanjem tožeče stranke v upravnem postopku v zvezi s koncentracijo M.8871 poudariti, da je tožeča stranka z dopisom z dne 17. aprila 2018 Komisiji predložila pisne pripombe, nato pa je bila zaslišana na individualnem sestanku 28. avgusta 2018. Iz spisa tudi izhaja, da je tožeča stranka 18. oktobra 2018 poslala dopis, s katerim je dopolnila pripombe, ki jih je predložila na sestanku 28. avgusta 2018.

36      Tožeča stranka je z dopisom z dne 4. decembra 2018 Komisiji poslala študijo, ki jo je na njeno zahtevo pripravilo podjetje za ekonomsko svetovanje Oxera Consulting LLP, naslovljeno „Transaktion zwischen E.ON und RWE: Auswirkungen auf Erstabsatz- und Regelenergiemarkt“ (Koncentracija med družbama E.ON in RWE: posledice za trge prve prodaje in izravnave), z dne 29. novembra 2018 (v nadaljevanju: študija Oxera), ki ji je z elektronskim sporočilom z dne 25. januarja 2019 priložila podatkovno zbirko, uporabljeno pri pripravi navedene študije.

37      Nazadnje, tožeča stranka je 24. januarja 2019 prejela vprašalnik v zvezi z raziskavo trga Komisije, na katerega je odgovorila 30. januarja 2019.

38      Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka s tem, ko je Komisiji predložila pripombe o koncentraciji M.8871, z dopisoma, na individualnem sestanku, s predložitvijo lastne študije vpliva koncentracije na trg, to je študije Oxera, in z odgovorom na raziskavo trga aktivno sodelovala v postopku, česar druge stranke tudi ne izpodbijajo.

39      Na drugem mestu, kar zadeva posamično nanašanje na položaj tožeče stranke na trgu, iz njenih pisanj izhaja, da je kot komunalno podjetje za oskrbo z električno energijo dejavna na vseh ravneh vrednostne verige, med drugim pri proizvodnji električne energije, in je zato konkurentka strank, udeleženih v koncentraciji. Druge stranke temu opisu dejavnosti tožeče stranke niso ugovarjale.

40      Nasprotno pa družba RWE v bistvu meni, da je status tožeče stranke kot konkurentke zgolj objektivni status, ki je ne označuje v primerjavi s katerim koli drugim konkurentom, ki je trenutno ali potencialno v enakem položaju. V tem smislu zlasti trdi, da tožeča stranka pri obravnavi učinkov koncentracije na svoj konkurenčni položaj ne razlikuje med seboj in drugimi konkurenti.

41      Poleg tega so stranke v odgovor na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi priznale, da ni pomembno ugotoviti, ali je tožeča stranka glavna konkurentka družb RWE in E.ON, temveč ali je dokazala, da izpodbijani sklep zaradi posebnih okoliščin vpliva nanjo.

42      V zvezi s tem je treba poudariti, da je tožeča stranka trdila, da bo koncentracija M.8871 vplivala na njen konkurenčni položaj, ker bo s spremembo strukture nemškega trga z električno energijo razvrednotila znatne naložbe, ki jih je izvedla tožeča stranka in so bile izračunane dolgoročno ob upoštevanju obstoja decentraliziranega in vse bolj nestanovitnega trga z električno energijo.

43      Res je, da lahko takšen argument poleg tožeče stranke navedejo tudi drugi konkurenti, ki so v podobnem položaju.

44      Vendar ostaja dejstvo, da se nanaša na položaj tožeče stranke in da je poleg tega tožeča stranka tako med upravnim postopkom kot tudi med sodnim postopkom izrazila resne pomisleke, ki jih je pri njej vzbudila ta koncentracija, in večkrat navedla, da bo ta vplivala na njen konkurenčni položaj.

45      V zvezi s tem je Splošnemu sodišču navedla različne projekte, povezane s posodobitvijo in gradnjo elektrarn, na katere bo vplivala koncentracija M.8871. Ti načrti, ki so bili podrobno opisani v tožbi, so segali do leta 2035 in so temeljili na predpostavki, da ne bo koncentracije M.8871. Tožeča stranka meni, da so nekatere naložbe v nove zmogljivosti razvrednotene zaradi vse večje koncentracije trga in večjega manevrskega prostora družbe RWE po koncentraciji M.8871.

46      Tako je treba ob upoštevanju posebnih okoliščin te zadeve, zlasti obsežnega sodelovanja tožeče stranke v upravnem postopku, njenega statusa konkurentke strankam, udeleženim v koncentraciji, in morebitnega vpliva na vrednost nekaterih naložb, ki jih je tožeča stranka posebej opredelila po koncentraciji, šteti, da se izpodbijani sklep posamično nanaša na tožečo stranko.

47      Ker se izpodbijani sklep na tožečo stranko nanaša neposredno in posamično, je treba ugotoviti, da je tožba dopustna.

B.      Vsebinska presoja

1.      Uvodne ugotovitve

48      Opozoriti je treba, da kadar Komisija koncentracijo presoja v smislu člena 2 Uredbe št. 139/2004, opravi prvo fazo preiskave, da bi v skladu s členom 6(1) te uredbe ugotovila, ali obstaja resen dvom o združljivosti koncentracije z notranjim trgom. Če ugotovi, da koncentracija, ki je predmet presoje, vzbuja takšne dvome, začne drugo fazo preiskave, na koncu katere mora odločiti, ali koncentracija znatno ovira konkurenco na notranjem trgu v smislu člena 8 Uredbe št. 139/2004 (sodba z dne 11. decembra 2013, Cisco Systems in Messagenet/Komisija, T‑79/12, EU:T:2013:635, točka 45).

49      Čeprav je res, da se člen 6 Uredbe št. 139/2004 v nasprotju s členom 8 te uredbe nanaša na obstoj ali neobstoj resnega dvoma o združljivosti priglašene koncentracije z notranjim trgom, se mora Komisija v obeh primerih opreti na ista merila presoje, kot so določena v členu 2 navedene uredbe. Prav tako dokazni standard ni višji za odločbe, sprejete na podlagi člena 6 Uredbe št. 139/2004, kot za tiste, sprejete na podlagi člena 8 iste uredbe. Če torej Komisija tako kot v tej zadevi koncentracijo odobri na koncu prve faze preizkusa ali po drugi fazi preizkusa, je zahtevani dokazni standard enak. Odgovor na vprašanje, ali lahko Komisija odloča na podlagi člena 6 ali na podlagi člena 8 Uredbe št. 139/2004, je tako odvisen od razpoložljivosti dokazov v tistem času, ne pa od njihove ravni (sodba z dne 11. decembra 2013, Cisco Systems in Messagenet/Komisija, T‑79/12, EU:T:2013:635, točka 46).

50      Kar zadeva dokazni standard, iz sodbe z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala (C‑413/06 P, EU:C:2008:392, točke od 50 do 53), izhaja, da mora Komisija načeloma zavzeti stališče bodisi v smislu odobritve koncentracije, o kateri odloča, bodisi v smislu njene prepovedi, na podlagi svoje presoje ekonomskih posledic zadevne koncentracije, do katerih bo najverjetneje prišlo. Gre torej za presojo verjetnosti in ne za obveznost Komisije, da brez razumnega dvoma dokaže, da koncentracija ne povzroča težav v zvezi s konkurenco (sodba z dne 11. decembra 2013, Cisco Systems in Messagenet/Komisija, T‑79/12, EU:T:2013:635, točka 47).

51      V zvezi s tem je treba opozoriti, da Uredba št. 139/2004 ne temelji na domnevi o nezdružljivosti koncentracij z notranjim trgom (sodba z dne 11. decembra 2013, Cisco Systems in Messagenet/Komisija, T‑79/12, EU:T:2013:635, točka 48). Uredba št. 139/2004 namreč določa simetričen dokazni standard bodisi za odobritev bodisi za prepoved koncentracije in zato ne ustvarja nobene domneve o zakonitosti ali nezakonitosti koncentracij.

52      Res je, da člen 6(1)(c) Uredbe št. 139/2004 Komisiji ne podeljuje nobene diskrecijske pravice za začetek dodatne faze preiskave, če naleti na resne dvome o združljivosti koncentracije z notranjim trgom. Če namreč Komisija resno dvomi o združljivosti koncentracije z notranjim trgom, mora začeti drugo fazo preiskave. Vendar, čeprav je pojem „resni dvomi“ objektiven, ostaja dejstvo, da mora Komisija pred sprejetjem odločbe na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe št. 139/2004 opraviti kompleksne ekonomske presoje in da ima v ta namen določeno polje proste presoje, ki ga mora Splošno sodišče upoštevati (sodbi z dne 3. aprila 2003, Royal Philips Electronics/Komisija, T‑119/02, EU:T:2003:101, točka 77, in z dne 11. decembra 2013, Cisco Systems in Messagenet/Komisija, T‑79/12, EU:T:2013:635, točka 49).

53      Zato je v skladu s sodno prakso stopnja sodnega nadzora enaka za odločbe, sprejete na podlagi člena 6, in odločbe, sprejete na podlagi člena 8 Uredbe št. 139/2004. V obeh primerih mora biti nadzor sodišča Unije nad kompleksnimi ekonomskimi presojami Komisije omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil in pravil glede obrazložitve, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ter neobstoja očitne napake pri presoji in zlorabe pooblastil. V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora sodišče Unije preveriti ne samo materialno pravilnost navedenih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izpeljane ugotovitve (sodba z dne 11. decembra 2013, Cisco Systems in Messagenet/Komisija, T‑79/12, EU:T:2013:635, točka 50).

54      Tožbene razloge, ki jih navaja tožeča stranka, je treba preučiti glede na te preudarke.

2.      Prvi tožbeni razlog: napačna razdružitev analize celotne koncentracije

55      Tožeča stranka v bistvu meni, da je ločitev analize koncentracije M.8870 in koncentracije M.8871 zgolj formalna. Po njenem mnenju bi morala Komisija obe koncentraciji presojati skupaj, saj sta bili ekonomsko odvisni druga od druge, dogovorjeni istočasno in tudi pravno povezani.

56      Tožeča stranka ugotavlja, da celotna koncentracija pomeni eno samo koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe št. 139/2004, saj v skladu z uvodno izjavo 20 te uredbe vsebuje transakcije, ki so tesno povezane zaradi okoliščin.

57      Komisija ob podpori Zvezne republike Nemčije ter družb E.ON in RWE izpodbija trditve tožeče stranke.

a)      Obseg prvega tožbenega razloga

58      Iz prvega tožbenega razloga, kot je predstavljen v tožbi, izhaja, da se očitek Komisiji nanaša na dejstvo, da koncentracij M.8870 in M.8871 ni preučila skupaj. Vendar tožeča stranka v svojih stališčih glede intervencijske vloge družbe RWE navaja, da je celotna koncentracija enotne narave in da je Komisija pristojna tudi, kadar je podjetju, v tem primeru družbi RWE, v zameno za prenos hčerinskih družb na drugo družbo, to je družbe innogy na družbo E.ON, dodeljen manjšinski delež, ki mu ne daje nikakršne pravice do nadzora v prevzemnem podjetju, in sicer 16,67 % v družbi E.ON.

59      Ko je bila tožeča stranka na obravnavi vprašana o obsegu svojega tožbenega razloga, je pojasnila, da po njenem mnenju koncentracije M.8870, M.8871 in B8-28/19 pomenijo eno samo koncentracijo. Tožeča stranka sicer priznava, da so bile te tri koncentracije pregledane v različnih postopkih, in sicer koncentracija B8-28/19 v postopku, ki ga ureja nemško pravo, koncentraciji M.8870 in M.8871 pa v dveh ločenih postopkih, ki ju ureja pravo Unije, vendar izpodbija to izbiro. Meni zlasti, da 16,67‑odstotni delež, ki ga je družba RWE pridobila v družbi E.ON, ni manjšinski delež in ne pomeni nepomembnega finančnega deleža. Nasprotno, meni, da omogoča odločilen vpliv družbe RWE na družbo E.ON. Na podlagi tega pa bi bilo treba oceniti, ali celotna koncentracija dejansko pomeni eno samo koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe št. 139/2004.

60      Na podlagi pojasnil, ki jih je tožeča stranka predložila na obravnavi, je mogoče razumeti, da je namen prvega tožbenega razloga očitati Komisiji, po eni strani, da ni opravila nadzora nad koncentracijo B8-28/19 in, po drugi strani, da za koncentracije M.8870, M.8871 in B8-28/19 ni štela, da so sestavni deli ene same koncentracije.

b)      Nadzor koncentracije B8-28/19

61      Navesti je treba, da je Komisija v točki 74 izpodbijanega sklepa opozorila, da mora pri presoji konkurenčnih učinkov vsake pridobitve nadzora upoštevati tudi manjšinske deleže, ki jih ima pridobitelj v morebitnih povezanih družbah. V skladu s tem pravilom je Komisija preverila, ali bi lahko strukturno razmerje, ki je nastalo iz pridobitve manjšinskega deleža družbe RWE v družbi E.ON, ki je predmet koncentracije B8-28/19, po eni strani, zmanjšalo interes, ki bi ga imeli družbi RWE in E.ON, da konkurirata na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Nemčiji, ter, po drugi strani, družbi RWE ali družbi E.ON omogočilo ali jo spodbudilo, da izključi konkurente bodisi v zgornjem delu verige v proizvodnji ali veleprodaji električne energije bodisi v spodnjem delu verige v maloprodaji električne energije v Nemčiji ali v obeh delih (točka 75 izpodbijanega sklepa).

62      Povedano drugače, Komisija je pri presoji učinkov koncentracije M.8871 upoštevala manjšinski delež, ki ga je družba RWE pridobila v družbi E.ON, ni pa preučila združljivosti koncentracije B8-28/19 z notranjim trgom glede na Uredbo št. 139/2004.

63      Združljivost koncentracije B8-28/19 je preučil zvezni urad za varstvo konkurence glede na pravila, določena v nemškem nacionalnem pravu.

64      V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da bi morala Komisija preučiti koncentracijo B8-28/19, saj naj bi manjšinski delež, ki ga je družba RWE pridobila v družbi E.ON, družbi RWE omogočal odločilen vpliv na družbo E.ON.

65      Opozoriti je treba, da člen 3(1) in (2) Uredbe št. 139/2004 določa:

„1.      Šteje se, da koncentracija nastane, kadar se trajno spremeni nadzor zaradi naslednjih dejavnikov:

(a)      združitve dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij, ali

(b)      pridobitve neposrednega ali posrednega nadzora enega ali več drugih podjetij ali njihovih delov s strani ene ali več oseb, ki že nadzorujejo vsaj eno podjetje, ali s strani enega ali več podjetij, bodisi z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja bodisi s pogodbo ali kakor koli drugače.

2.      Nadzor nastane s pravicami, pogodbami ali drugimi sredstvi, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, in sicer:

(a)      lastništvo ali pravica do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

(b)      pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.“

66      Ker se člen 3(2) Uredbe št. 139/2004 nanaša na odločilen vpliv, pridobljen nad dejavnostjo podjetja, da bi se ugotovil obstoj nadzora, ki je lahko značilen za koncentracijo, je treba iz očitka tožeče stranke sklepati, da tožeča stranka koncentracijo B8-28/19 šteje za koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe št. 139/2004 in meni, da bi jo Komisija v teh okoliščinah morala preučiti.

67      Predmet te tožbe pa se formalno nanaša na sklep Komisije z dne 26. februarja 2019, s katerim je bila koncentracija M.8871 razglašena za združljivo z notranjim trgom. Čeprav izpodbijani sklep vsebuje elemente glede manjšinskega deleža, ki ga je družba RWE pridobila v družbi E.ON, na podlagi katerih je mogoče razumeti razloge, zakaj Komisija koncentracije B8-28/19 ni štela za koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe št. 139/2004, je treba v zvezi s tem ugotoviti, da v njem ni izrecno odločeno o tem vprašanju in posledično o pristojnosti Komisije za odločanje o združljivosti te koncentracije z notranjim trgom. Zato tožeča stranka ne more uporabiti tožbenega razloga, ki se nanaša na napačno razdružitev celotne koncentracije, da bi Splošnemu sodišču predlagala, naj odloči o vprašanju pristojnosti, ki ga Komisija ni obravnavala v sklepu, ki se dejansko izpodbija pred njim.

68      V zvezi s tem je treba navesti tudi, da bi morala tožeča stranka, če je menila, da ima lahko koncentracija B8-28/19 razsežnost na ravni Unije, pri Komisiji vložiti pritožbo, da bi ji predlagala obravnavo te koncentracije. V takem primeru bi se morala Komisija namreč opredeliti o svoji pristojnosti kot nadzorni organ (glej v tem smislu sodbo z dne 25. septembra 2003, Schlüsselverlag J. S. Moser in drugi/Komisija, C‑170/02 P, EU:C:2003:501, točke od 27 do 30). Eventualno sprejeti sklep bi tako lahko bil predmet sodnega nadzora s tožbo za razglasitev ničnosti na podlagi člena 263 PDEU. Če pa Komisija ne bi odgovorila, bi bilo mogoče vložiti tožbo zaradi nedelovanja na podlagi člena 265, tretji odstavek, PDEU.

69      Vsekakor lahko pridobitev manjšinskega deleža pripelje do prevzema nadzora, kot izhaja iz točk od 57 do 59 Prečiščenega obvestila Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL 2008, C 95, str. 1, in popravek v UL 2009, C 43, str. 10; v nadaljevanju: Prečiščeno obvestilo o pristojnosti), le če so z manjšinskim deležem povezane posebne pravice, ki omogočajo pravni izključni nadzor, ali če manjšinski delničar zaradi posebnih okoliščin pridobi dejanski izključni nadzor.

70      Vendar v obravnavani zadevi, po eni strani, tožeča stranka ni trdila, da so bile z manjšinskim deležem, ki ga je pridobila družba RWE, povezane posebne pravice. Zlasti ni trdila, da so bile pridobljene delnice prednostne delnice, s katerimi bi bile povezane posebne pravice, ki bi družbi RWE omogočale določanje poslovne strategije družbe E.ON, kot je pravica imenovanja več kot polovice članov nadzornega sveta ali upravnega odbora, niti da bi imela družba RWE pravico upravljati dejavnosti družbe E.ON in določati njeno poslovno politiko na podlagi organizacijske strukture.

71      Po drugi strani so, kot je ugotovljeno v točkah 374, 375 in 383 v nadaljevanju, s sporazumom o odnosih med vlagatelji, sklenjenim med družbama RWE in E.ON, glasovalne pravice, ki jih lahko družba RWE uveljavlja na skupščinah delničarjev, omejene na 16,67 % ne glede na stopnjo navzočnosti. Zato družba RWE ne bi mogla pridobiti večine na skupščini delničarjev družbe E.ON, tudi če bi bilo navzoče majhno število delničarjev. Poleg tega, kot je v bistvu navedeno v točki 388 v nadaljevanju, tožeča stranka ni predložila indicev, s katerimi bi podprla verjetnost obstoja kakršnega koli usklajevanja med [zaupno] in družbo RWE na skupščinah delničarjev družbe E.ON, ki bi lahko družbi RWE zagotovilo stabilno večino na teh skupščinah. Zato ni mogoče šteti, da je družba RWE pridobila dejanski izključni nadzor nad družbo E.ON.

72      Tožeča stranka zato ne more utemeljeno trditi, da koncentracija B8-28/19 pomeni koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe št. 139/2004.

c)      Obstoj ene same koncentracije

73      Ker se stranke niti v svojih pisanjih niti na obravnavi niso strinjale glede pojma „ena sama koncentracija“, je treba ta pojem opredeliti, preden se preveri, ali se uporablja za celotno koncentracijo.

1)      Pojem „ena sama koncentracija“

74      Poudariti je treba, da se pojem „ena sama koncentracija“ pojavi samo v uvodni izjavi 20, ne pa v členih Uredbe št. 139/2004 (glej v tem smislu sodbo z dne 26. oktobra 2017, Marine Harvest/Komisija, T‑704/14, EU:T:2017:753, točka 91).

75      V uvodni izjavi 20 Uredbe št. 139/2004 je navedeno:

„Koncept koncentracije je primerno opredeliti tako, da zajema transakcije, ki povzročijo trajno spremembo nadzora udeleženih podjetij in tako strukture trga. Zato je v področje uporabe te uredbe primerno vključiti vsa skupna podjetja, ki trajno opravljajo vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta. Poleg tega je primerno obravnavati kot eno samo koncentracijo tiste transakcije, ki so tesno povezane zaradi okoliščin ali imajo obliko več transakcij vrednostnih papirjev, ki se opravijo v razumno kratkem časovnem obdobju.“

76      Vendar, po eni strani, ta uvodna izjava ne vsebuje izčrpne opredelitve pogojev, v katerih dve transakciji ali več transakcij pomenijo eno samo koncentracijo. Po drugi strani je treba opozoriti, da uvodna izjava uredbe, tudi če bi omogočala razlago, ki jo je treba podati glede pravnega pravila, sama po sebi ni takšno pravilo. Preambula akta Unije ni pravno zavezujoča (glej sodbo z dne 26. oktobra 2017, Marine Harvest/Komisija, T‑704/14, EU:T:2017:753, točka 150 in navedena sodna praksa).

77      V skladu s sodno prakso se torej na preambulo akta Unije ni mogoče sklicevati niti za odstopanje od samih določb zadevnega akta niti za razlago teh določb na način, ki je v očitnem nasprotju z njihovim besedilom (glej sodbo z dne 24. novembra 2005, Deutsches Milch-Kontor, C‑136/04, EU:C:2005:716, točka 32 in navedena sodna praksa). Zato, čeprav je uvodno izjavo 20 Uredbe št. 139/2004 mogoče uporabiti kot element za razlago določb te uredbe, zgolj iz besedila te uvodne izjave ni mogoče veljavno izpeljati razlage pojma „ena sama koncentracija“, ki ne bi bila v skladu s temi določbami (sodba z dne 4. marca 2020, Marine Harvest/Komisija, C‑10/18 P, EU:C:2020:149, točka 44).

78      Zato je treba pojem „ena sama koncentracija“ iz uvodne izjave 20 Uredbe št. 139/2004 razlagati na način, ki je združljiv s pojmom „koncentracija“, opredeljenim v členu 3(1) Uredbe št. 139/2004. V tem smislu uvodne izjave 20 ni mogoče razlagati tako, da bi se s tem razširilo področje uporabe člena 3(1) Uredbe št. 139/2004.

79      Vendar je treba ob upoštevanju vsebine člena 3(1) Uredbe št. 139/2004, na katero je opozorjeno v točki 65 zgoraj, šteti, da je ena sama koncentracija koncentracija, ki je sestavljena iz najmanj dveh transakcij, ki sta tesno povezani zaradi okoliščin ali dejstva, da imata obliko več transakcij vrednostnih papirjev, opravljenih v razumno kratkem časovnem obdobju, in ki povzročita trajno spremembo nadzora zaradi združitve dveh ali več podjetij ali njihovih delov ali s tem, da ena ali več oseb, ki že nadzorujejo vsaj eno podjetje, ali eno ali več podjetij pridobi neposreden ali posreden nadzor nad celotnim podjetjem ali deli enega ali več drugih podjetij.

80      Povedano drugače, da bi se lahko za dve ali več transakcij štelo, da pomenijo eno samo koncentracijo v smislu uvodne izjave 20 in člena 3(1)(b) Uredbe št. 139/2004, morata biti izpolnjena dva pogoja. Po eni strani morajo biti transakcije medsebojno odvisne, tako da ne bi bile izvedene druga brez druge. Po drugi strani mora biti rezultat teh transakcij ta, da je enemu ali več podjetjem podeljen neposreden ali posreden ekonomski nadzor nad dejavnostjo enega ali več drugih podjetij (glej v tem smislu sodbo z dne 23. februarja 2006, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija, T‑282/02, EU:T:2006:64, točka 109).

81      V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da se z uvodno izjavo 20 Uredbe št. 139/2004 konkretizira volja Komisije, izražena v njeni Zeleni knjigi o reviziji Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (COM(2001) 745 final, v nadaljevanju: Zelena knjiga), da se izmenjava sredstev zelo na splošno obravnava kot ena sama koncentracija, da bi se zagotovila skladna presoja celotne koncentracije.

82      Vendar je treba, po eni strani, poudariti, da je Zelena knjiga namenjena le začetku posvetovalnega postopka na ravni Unije in zato ne more ustvariti obveznosti za Komisijo (glej v tem smislu sodbo z dne 26. oktobra 2017, Marine Harvest/Komisija, T‑704/14, EU:T:2017:753, točka 178).

83      Po drugi strani, čeprav je res, da je Komisija v uvodni izjavi 133 Zelene knjige navedla, da bi bilo treba oblikovati določbe, ki bi transakcije, ki vključujejo izmenjavo sredstev med dvema družbama, izenačile s koncentracijami, ki vključujejo eno samo transakcijo, ostaja dejstvo, da ta predlog ni bil upoštevan v Uredbi št. 139/2004. Zlasti ni bila izvedena sprememba člena 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 31) v zvezi z izračunom prometa za določitev pristojnosti Komisije za odločanje o koncentraciji, predvidena v Zeleni knjigi.

84      Tako iz zakonodajne zgodovine Uredbe št. 139/2004 izhaja, da je opustitev vključitve določb, ki temeljijo na uvodni izjavi 133 Zelene knjige, premišljena odločitev zakonodajalca Unije. Ta uvodna izjava 133 ni bila vključena v končno različico Uredbe št. 139/2004, kot je bila sprejeta, in edina določba, ki obravnava pojem „ena sama koncentracija“, je uvodna izjava 20 navedene uredbe.

85      Zato, tudi če je Komisija ob objavi Zelene knjige menila, da bi bilo treba izmenjave sredstev, kakršne so te v obravnavani zadevi, šteti za eno samo koncentracijo, to ni upoštevno za odgovor na vprašanje, ali koncentracije M.8870, M.8871 in B8-28/19 pomenijo eno samo koncentracijo, saj sta v zvezi s tem upoštevna le Uredba št. 139/2004 in Prečiščeno obvestilo o pristojnosti.

86      Ob upoštevanju pogojev, navedenih v točki 80 zgoraj, pa se pojem „ena sama koncentracija“ ne uporablja, kadar neodvisna podjetja pridobijo nadzor nad različnimi cilji, kot je to v primeru izmenjave sredstev.

2)      Uporaba v obravnavani zadevi

i)      Pogoj v zvezi z medsebojno odvisnostjo zadevnih transakcij

87      Pogoj v zvezi z medsebojno odvisnostjo zadevnih transakcij je bil pojasnjen v točki 43 Prečiščenega obvestila o pristojnosti.

88      V zvezi s tem je treba spomniti, da iz točk 1 in 4 Prečiščenega obvestila o pristojnosti izhaja, da je bilo to sprejeto zaradi zagotavljanja preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti v zvezi z ravnanjem Komisije (sodba z dne 5. oktobra 2020, HeidelbergCement in Schwenk Zement/Komisija, T‑380/17, EU:T:2020:471, točka 132).

89      V točki 43 Prečiščenega obvestila o pristojnosti je navedeno:

„Zahtevana pogojenost pomeni, da nobene od transakcij ne bi bilo brez drugih in zato pomenijo eno samo operacijo […]. Takšna pogojenost se običajno pokaže, če so transakcije pravno povezane, tj. če so sami sporazumi povezani z medsebojno pogojenostjo. Če je dejansko pogojenost mogoče zadovoljivo dokazati, lahko zadošča, da se transakcije obravnavajo kot ena sama koncentracija. Za to je potrebna gospodarska ocena, ali je vsaka od transakcij nujno odvisna od dokončanja drugih […]. Nadaljnji pokazatelji medsebojne odvisnosti več transakcij so lahko izjave samih strank ali sočasna sklenitev ustreznih sporazumov. Dejansko medsebojno pogojenost več transakcij bi bilo težko doseči brez njihove sočasnosti. Ravno tako lahko izrazito pomanjkanje sočasnosti pravno medsebojno pogojenih transakcij postavi pod vprašaj njihovo resnično medsebojno odvisnost.“

90      V obravnavanem primeru ni sporno, da so koncentracije M.8870, M.8871 in B8-28/19 del kompleksne izmenjave sredstev med družbama RWE in E.ON ter so med seboj pravno povezane. To izhaja tudi iz točke 3 izpodbijanega sklepa.

91      Poleg tega je v opombi 34 izpodbijanega sklepa navedeno, da so „[p]ogodbe o prenosu sredstev z družbe E.ON na družbo RWE, […] odvisne od zaključka pridobitve družbe innogy s strani družbe E.ON, ki bo tako začasno […] ali trajno pridobila nadzor nad sredstvi obratne razmejitve“. Prav tako je v točki 74 izpodbijanega sklepa v bistvu navedeno, da manjšinski delež v višini 16,67 %, ki ga je družba RWE pridobila v družbi E.ON, pomeni kompenzacijo, ki jo družba RWE prejme za prenos svojih dejavnosti distribucije in maloprodaje ter nekaterih proizvodnih sredstev, ki jih trenutno upravlja družba innogy, na družbo E.ON. Iz tega je treba sklepati, da so zadevne transakcije pravno povezane, to je, da so na podlagi sporazuma pogodbene narave različne transakcije izmenjave sredstev povezane z medsebojno pogojenostjo.

92      Vsekakor so koncentracije M.8870, M.8871 in B8-28/19 povezane z dejansko pogojenostjo.

93      V tem smislu so v obravnavani zadevi prisotni elementi, na podlagi katerih je mogoče priznati obstoj dejanske pogojenosti, kot so predvideni v točki 43 Prečiščenega obvestila o pristojnosti, in sicer izjave samih strank, udeleženih v koncentraciji, in sočasna sklenitev zadevnih sporazumov.

94      Iz tega sledi, da celotna koncentracija izpolnjuje pogoj glede medsebojne odvisnosti zadevnih transakcij.

ii)    Pogoj v zvezi z rezultatom

95      Pogoj v zvezi z rezultatom je bil pojasnjen v točkah 41 in 44 Prečiščenega sporočila o pristojnosti. V točki 41 je navedeno:

„Vendar je mogoče več transakcij, četudi so med seboj povezane zaradi okoliščin, obravnavati kot eno samo koncentracijo, le če nadzor na koncu pridobi(jo) isto(a) podjetje(a). Samo v teh okoliščinah se lahko dve ali več transakcij šteje za enotne po naravi in tako pomeni eno samo koncentracijo po členu 3 [Uredbe št. 139/2004] […]. To izključuje razdružitve skupnih podjetij, s katerimi se različni deli podjetja razdelijo med njegovimi nekdanjimi matičnimi družbami. Komisija bo takšne transakcije obravnavala kot ločene koncentracije […]. Enako velja za transakcije, v katerih si dve (ali več) podjetji izmenjata sredstva v transakcijah, ki vključujejo razdružitev skupnih podjetij ali zamenjave sredstev. Čeprav stranke takšne transakcije običajno obravnavajo kot medsebojno odvisne, namen Uredbe o združitvah zahteva ločeno oceno rezultatov vsake transakcije: Več podjetij pridobi nadzor nad različnimi sredstvi; pri vsakem od prevzemnih podjetij pride do ločene kombinacije sredstev; in za vsako od teh pridobitev nadzora je treba v skladu z Uredbo o združitvah ločeno analizirati njen vpliv na trg.“

96      V točki 44 pa je navedeno:

„Načelo, da je pod navedenimi pogoji mogoče več transakcij obravnavati kot eno samo koncentracijo, velja, le če ima to za posledico, da nadzor nad enim ali več podjetji pridobi(jo) ista(e) oseba(e) ali podjetje(a). Prvič, to je lahko v primeru pridobitve ene same dejavnosti ali podjetja prek več pravnih transakcij. Drugič, tudi pridobitev nadzora nad več podjetji – ki bi lahko sama po sebi pomenila koncentracije – je lahko povezana tako, da pomeni eno samo koncentracijo. Vendar pa po Uredbi o združitvah ni mogoče povezati različnih pravnih transakcij, ki le deloma zadevajo pridobitev nadzora nad podjetji, deloma pa tudi pridobitev drugih sredstev, kot so manjšinski deleži v drugih družbah, ki ne prinesejo nadzora. Če bi različne transakcije, povezane s pogojenostjo, ocenjevali kot celoto po Uredbi o združitvah in bi le nekatere od teh transakcij vodile v spremembo nadzora nad določenim ciljem, to ne bi bilo v skladu s splošnim okvirom in namenom Uredbe o združitvah.“

97      Kot je bilo navedeno v točki 5 zgoraj, se v obravnavani zadevi koncentracija M.8871 nanaša na pridobitev sredstev družbe E.ON s strani družbe RWE, medtem ko se koncentracija M.8870 nanaša na pridobitev družbe innogy, hčerinske družbe družbe RWE, s strani družbe E.ON. Koncentracija B8-28/19 pa družbi RWE omogoča pridobitev manjšinskega 16,67‑odstotnega deleža v družbi E.ON.

98      Na prvem mestu je treba ugotoviti, da sta, kar zadeva koncentracijo M.8870 na eni strani ter koncentraciji M.8871 in B8-28/19 na drugi strani, prevzemni podjetji različni. To sta namreč družba E.ON oziroma družba RWE. Prav tako tudi prevzeta podjetja niso ista, saj gre v okviru koncentracije M.8870 za družbo innogy, hčerinsko družbo družbe RWE, v okviru koncentracij M.8871 in B8-28/19 pa za sredstva družbe E.ON oziroma družbo E.ON.

99      Na drugem mestu, čeprav je pri koncentracijah M.8871 in B8-28/19 prevzemno podjetje isto, in sicer družba RWE, sta prevzeti podjetji različni. V okviru koncentracije M.8871 namreč družba RWE pridobi sredstva družbe E.ON, medtem ko v okviru koncentracije B8-28/19 pridobi manjšinski delež v družbi E.ON. Vendar kombinacija pridobitve sredstev družbe E.ON in manjšinskega deleža v družbi E.ON ne pripelje do tega, da družba RWE pridobi nadzor nad družbo E.ON. V tem smislu družba E.ON po prenosu svojih sredstev na družbo RWE ni več povezana z njimi, tako da družba RWE ne more prek njih odločilno vplivati na družbo E.ON.

100    V teh okoliščinah ni mogoče priznati, da je namen koncentracij pridobitev nadzora nad enim ali več podjetji s strani istega ali istih podjetij. Navsezadnje, poleg medsebojne odvisnosti, ki sta jo prostovoljno ustvarili družbi RWE in E.ON, med koncentracijami M.8870, M.8871 in B8-28/19 ni funkcionalne povezave, ker celotna koncentracija v obravnavani zadevi ni koncentracija, s katero je izvedenih več vmesnih transakcij za dosego nadzora istega ali istih podjetij nad enim ali več podjetji.

101    Iz tega sledi, da celotna koncentracija ne izpolnjuje pogoja v zvezi z rezultatom.

3)      Pojem „ena sama koncentracija“ in zahteva po celoviti presoji

102    Tožeča stranka trdi, da je protislovno, da je Komisija ločeno analizirala koncentracijo M.8871 in koncentracijo M.8870, medtem ko je v okviru preučitve koncentracije M.8871 upoštevala prenos družbe innogy na družbo E.ON.

103    Komisija se v zvezi s tem sklicuje na prednostno pravilo.

104    V skladu s tem pravilom Komisija pri oceni učinkov koncentracije v bistvu upošteva učinke koncentracije, ki je bila priglašena pred koncentracijo, ki je predmet nadzora.

105    Na podlagi tega pravila naj bi Komisija v okviru analize koncentracije M.8871 upoštevala koncentracijo M.8870, ker naj bi bila ta priglašena pred koncentracijo M.8871.

106    Vendar je Komisija na obravnavi v odgovor na vprašanja Splošnega sodišča priznala, da, po eni strani, prednostno pravilo ni bilo navedeno v izpodbijanem sklepu in da ga, po drugi strani, ni bilo treba navesti, da bi se pojasnilo upoštevanje koncentracije M.8870 pri analizi koncentracije M.8871. V zvezi s tem naj bi samo dejstvo, da sta koncentraciji povezani, zadostovalo za pojasnilo, zakaj je Komisija v okviru izpodbijanega sklepa upoštevala koncentracijo M.8870.

107    Poudariti je treba, da prednostno pravilo izhaja iz same prakse odločanja Komisije in ni predvideno v nobeni določbi Uredbe št. 139/2004 ali Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe št. 139/2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 88).

108    V obravnavani zadevi je bila koncentracija M.8871 formalno priglašena 22. januarja 2019, to je pred koncentracijo M.8870, ki je bila priglašena 31. januarja 2019.

109    Zato, tudi če bi Splošno sodišče potrdilo obstoj prednostnega pravila v smislu, kot ga je opredelila Komisija, to nikakor ne more biti upoštevno za utemeljitev tega, da so se pri analizi učinkov koncentracije M.8871 upoštevali učinki koncentracije M.8870.

110    Ob tem pa je treba zakonitost sklepa, s katerim je odločeno o združljivosti koncentracije z notranjim trgom, presojati glede na informacije, ki jih je Komisija imela, ko je ta sklep sprejela. Tako mora Komisija pri presoji združljivosti koncentracije z notranjim trgom upoštevati dejanske in pravne okoliščine, ki so obstajale ob priglasitvi te koncentracije in katerih gospodarski pomen se lahko oceni ob sprejetju tega sklepa (glej sodbo z dne 20. oktobra 2021, Polskie Linie Lotnicze „LOT“/Komisija, T‑296/18, EU:T:2021:724, točka 55 in navedena sodna praksa).

111    V okviru izmenjave sredstev, kakršna je ta v obravnavani zadevi, pa lahko Komisija, tako kot priglasiteljice različnih koncentracij, predvidi posamezne in skupne učinke na notranji trg, ki jih bo lahko imela verjetna izvedba vsake koncentracije. Pravna in dejanska medsebojna odvisnost koncentracij v obravnavani zadevi namreč Komisiji omogoča, da predvidi stanje strukture trga po njihovi izvedbi.

112    Zato bi v obravnavani zadevi ob upoštevanju medsebojne odvisnosti zadevnih koncentracij samodejna uporaba prednostnega pravila lahko arbitrarno vplivala na obseg analize Komisije.

113    Dodati je treba tudi, da je cilj pojma „ena sama koncentracija“ omogočiti skupno preučitev transakcij, ki so na koncu namenjene enakemu rezultatu, in sicer da eno ali več podjetij pridobi neposreden ali posreden ekonomski nadzor nad dejavnostjo enega ali več drugih podjetij. To je utemeljeno z dejstvom, da v takem primeru predvidene transakcije povzročajo enake težave in imajo enake posledice za notranji trg.

114    Ta razlaga je skladna z razlago uvodne izjave 20 in člena 3(1) Uredbe št. 139/2004 v skladu z njenim namenom in splošno sistematiko (glej v tem smislu sodbo z dne 7. septembra 2017, Austria Asphalt, C‑248/16, EU:C:2017:643, točka 20 in navedena sodna praksa).

115    Nasprotno pa, kadar tako kot v tej zadevi koncentracije niso namenjene doseganju enakega rezultata, v bistvu niso enotne in jih ni treba preučiti skupaj kot transakcije, ki so del ene same koncentracije, ker ne povzročajo nujno enakih težav in ne bodo imele enakih učinkov na trg. V takem primeru namreč več podjetij pridobi nadzor nad različnimi sredstvi, tako da se za vsako od prevzemnih podjetij izvede ločeno združevanje virov in je vpliv vsakega od teh prevzemov nadzora na trg različen.

116    Vendar če so te koncentracije povezane, kar Komisiji omogoča, da vnaprej predvidi verjetne učinke vsake koncentracije na trg, mora Komisija to upoštevati pri celoviti presoji vseh upoštevnih dokazov, ki jo opravi pri vsaki od teh koncentracij. V tem primeru namreč vsaka od zadevnih koncentracij glede na druge koncentracije pomeni element, ki ga Komisija mora upoštevati pri celoviti analizi učinkov koncentracije na notranji trg.

117    Iz tega sledi, da nikakor ni protislovno, da je Komisija zadevni koncentraciji M.8870 in M.8871 preučila ločeno, pri čemer je v izpodbijanem sklepu upoštevala vpliv, ki ga imata druga na drugo.

118    Iz istih razlogov je treba zavrniti trditev tožeče stranke, v skladu s katero je Komisija z upoštevanjem koncentracije M.8870 vnaprej predvidela izid ocene te koncentracije, tako da bi morala obe koncentraciji preučiti skupaj.

119    Da bi se čim natančneje preučil vpliv, ki bi ga lahko koncentracija M.8871 imela na notranji trg, je namreč morala Komisija upoštevati trg, ki bi se lahko spremenil zaradi morebitne izvedbe koncentracije M.8870. Vendar to ne pomeni, da bi bilo treba obe koncentraciji preučiti v okviru enega samega postopka, saj nista izpolnjevali pogojev, da bi se lahko šteli za del ene same koncentracije, ali da je bil rezultat analize koncentracije M.8870 prejudiciran.

d)      Sklepna ugotovitev

120    Ker v obravnavani zadevi ni izpolnjen eden od dveh pogojev za priznanje obstoja ene same koncentracije, in sicer pogoj v zvezi z rezultatom, je Komisija upravičeno menila, da koncentracije M.8870, M.8871 in B8-28/19 niso sestavni deli ene same koncentracije.

121    Iz vsega navedenega izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.

3.      Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve

122    Tožeča stranka meni, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa zelo kratka in ne odraža zadostno kompleksnosti in učinkov celotne koncentracije. Trdi, da obrazložitev Komisije temelji na splošnih opisih in je vsebinsko omejena skoraj izključno na neutemeljeno trditev, v skladu s katero je rast družbe RWE, ki je posledica koncentracije, minimalna in vsekakor začasna zaradi opuščanja jedrske energije.

123    Po mnenju tožeče stranke je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v najboljšem primeru le nejasno razvidno, kako so bili številni ugovori zoper koncentracijo obravnavani, ocenjeni in uravnoteženi. Nikakor naj tožeča stranka ne bi mogla preveriti utemeljenosti izdane odobritve. Prav tako naj Komisija sploh ne bi preučila drugih konkurenčnih vidikov koncentracije.

124    Komisija ob podpori družb E.ON in RWE izpodbija trditve tožeče stranke.

125    Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, mora biti obrazložitev, ki se zahteva v členu 296 PDEU, prilagojena vrsti obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko stranke seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče izvede nadzor. Zahtevo po obrazložitvi je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino zadevnega akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga imajo lahko naslovniki akta ali druge osebe, ki jih ta neposredno in posamično zadeva. V obrazložitvi ni treba podrobno navesti vseh upoštevnih dejanskih in pravnih elementov, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz navedenega člena 296, presojati ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegovo sobesedilo in glede na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala, C‑413/06 P, EU:C:2008:392, točka 166 in navedena sodna praksa).

126    Vendar avtorju takega akta ni treba sprejeti stališča o podatkih, ki so očitno drugotnega pomena, oziroma predpostaviti morebitnih ugovorov. Poleg tega mora biti stopnja natančnosti obrazložitve odločbe sorazmerna z dejanskimi možnostmi in s tehničnimi pogoji ali z rokom, v katerem mora biti sprejeta. Zato Komisija ne krši obveznosti obrazložitve, če pri izvrševanju svoje pristojnosti na področju nadzora koncentracij v odločbi ne razloži natančno presoje določenih vidikov koncentracije, ki se ji zdijo očitno neupoštevni, nepomembni ali popolnoma drugotnega pomena za presojo koncentracije. Taka zahteva je namreč težko skladna z zahtevo po hitrosti in kratkimi procesnimi roki, ki so naloženi Komisiji pri izvrševanju njene pristojnosti na področju nadzora koncentracij in ki so del posebnih okoliščin postopka nadzora koncentracij (sodba z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala, C‑413/06 P, EU:C:2008:392, točka 167).

127    Iz tega sledi, da je takrat, kadar Komisija razglasi koncentracijo za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004, zahteva po obrazložitvi izpolnjena, če so v tej odločbi jasno navedeni razlogi, zakaj Komisija meni, da zadevna koncentracija – po morebitnih spremembah, ki so jih uvedla zadevna podjetja – ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom (glej sodbo z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 193 in navedena sodna praksa).

128    V zvezi s tem, čeprav je res, da Komisiji v obrazložitvi odločb, sprejetih na podlagi predpisov v zvezi z nadzorom koncentracij, ni treba sprejeti stališča glede vseh elementov in vseh trditev, ki so ji predloženi, vključno s tistimi, ki so povsem drugotnega pomena za presojo, ostaja dejstvo, da mora navesti dejstva in pravne ugotovitve, ki so bistvene v strukturi odločbe. Poleg tega mora biti obrazložitev logična in zlasti ne sme vsebovati notranjih protislovij (sodba z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala, C‑413/06 P, EU:C:2008:392, točka 169).

129    Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da je neobstoj ali nezadostnost obrazložitve tožbeni razlog, ki se nanaša na bistvene kršitve postopka in se kot tak razlikuje od tožbenega razloga, ki se nanaša na nepravilnost obrazložitve odločbe, ki se preverja med preizkusom utemeljenosti te odločbe (glej sodbo z dne 19. junija 2009, Qualcomm/Komisija, T‑48/04, EU:T:2009:212, točka 175 in navedena sodna praksa).

130    Glede na te preudarke je treba preučiti drugi tožbeni razlog, ki ga navaja tožeča stranka.

131    Prvič, poudariti je treba, da je Komisija v izpodbijanem sklepu opredelila upoštevni trg in pojasnila razloge, zaradi katerih je uporabila tako opredelitev (točke od 11 do 24 izpodbijanega sklepa).

132    Drugič, Komisija je pojasnila strukturo trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Nemčiji ter predstavila porazdelitev tržnih deležev med gospodarskimi subjekti, ki delujejo na tem trgu (točke od 25 do 29 izpodbijanega sklepa), nato pa je analizirala povečanje deleža družbe RWE po koncentraciji. V zvezi s tem je upoštevala zlasti vpliv prenosa nekaterih sredstev družbe innogy na družbo E.ON (točke od 30 do 35 izpodbijanega sklepa). Poleg tega je opozorila na delovanje dveh shem subvencioniranja sredstev, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, kot sta predvideni v Gesetz für den Ausbau erneuerbarer Energien (Erneuerbare-Energien-Gesetz – EEG 2017) (nemški zakon o energiji iz obnovljivih virov) z dne 21. julija 2014 (BGBl. 2014 I, str. 1066, v nadaljevanju: zakon EEG) (točke od 36 do 39 izpodbijanega sklepa). Komisija je po tem, ko je opozorila na te različne elemente in stališče družbe RWE (točke od 40 do 42 izpodbijanega sklepa), ocenila vpliv koncentracije na trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Nemčiji in ugotovila, da je na prvi pogled malo verjetno, da bi neto povečanje, ki izhaja iz omejene in vsekakor začasne koncentracije, znatno okrepilo moč družbe RWE na navedenem trgu (točke od 43 do 47 izpodbijanega sklepa). Ne glede na to ugotovitev je Komisija menila, da je glede na delovanje trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije primerno preučiti tveganje, povezano s strategijami zadržanja zmogljivosti. V zvezi s tem je med drugim upoštevala odgovore na raziskavo trga, ki jo je izvedla (točke od 48 do 58 izpodbijanega sklepa). Prav tako je preučila analize RSI, ki so jih predložile družba RWE in tretje osebe, ter ugotovila, da koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom (točke od 59 do 66 izpodbijanega sklepa). Nazadnje je Komisija upoštevala dodatne pomisleke, ki so jih izrazile tretje osebe, in jih ustrezno analizirala (točke od 67 do 73 izpodbijanega sklepa).

133    Tretjič, Komisija je preučila vprašanje vpliva pridobitve 16,67‑odstotnega deleža družbe E.ON s strani družbe RWE (točke od 74 do 78 izpodbijanega sklepa). Zato je, po eni strani, analizirala, ali bi ta pridobitev lahko okrepila horizontalne učinke koncentracije, in ugotovila, da pridobitev 16,67‑odstotnega deleža družbe E.ON s strani družbe RWE ne bi spremenila ugotovitve, v skladu s katero je bilo malo verjetno, da bi koncentracija bistveno okrepila zmožnost in interes družbe RWE za zadržanje zmogljivosti (točke od 79 do 81 izpodbijanega sklepa). Po drugi strani je Komisija ocenila vertikalne učinke koncentracije in s tem omejevanje dostopa do proizvodnih dejavnikov in strank (točke od 82 do 88 izpodbijanega sklepa). Komisija je ugotovila, da so bili nekateri udeleženci raziskave trga zaskrbljeni zaradi posledic koncentracije za likvidnost trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ter za dostop družbe RWE do informacij o strategijah in dejavnostih družbe E.ON, zato je analizirala tudi ta vprašanja (točke od 89 do 95 izpodbijanega sklepa).

134    Četrtič, Komisija je obravnavala in analizirala vprašanje razmerja med družbo RWE in družbo Amprion (točke od 96 do 100 izpodbijanega sklepa).

135    Iz tega sledi, da je Komisija izčrpno predstavila razloge, zaradi katerih je sprejela izpodbijani sklep.

136    Trditve tožeče stranke ne morejo omajati te ugotovitve.

137    Na prvem mestu je treba navesti, da tožeča stranka v bistvu Komisiji očita, da se je oprla predvsem ali celo izključno na ugotovitev, v skladu s katero naj bi bilo povečanje tržnih deležev družbe RWE le neznatno in začasno. V bistvu meni, da je Komisija uporabila ta edini razlog za zavrnitev trditev, ki so jih navedle tretje osebe, da bi izpodbijale združljivost koncentracije z notranjim trgom.

138    Če se ista obrazložitev brez dodatnih pojasnil uporabi za zavrnitev trditev, ki se nanašajo na različne težave, se je treba vprašati o kakovosti obrazložitve zadevnega sklepa. Tudi če gre za posebej prepričljivo obrazložitev, jo je namreč vseeno treba prilagoditi ali dopolniti z elementi, ki omogočajo razumeti, zakaj je upoštevna za zavrnitev trditev, ki se nanašajo na različne vidike.

139    Glede na to je treba v obravnavani zadevi poudariti, da je izpodbijani sklep sklep, sprejet na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004, za to vrsto sklepov pa je Splošno sodišče priznalo, kot v bistvu izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah 126 in 127 zgoraj, da je obrazložitev, ki ne zajema izčrpno vseh elementov, navedenih pred njim, dopustna.

140    Zato je treba najti pravo ravnotežje med obrazložitvijo, ki bi bila v resnici umetna, saj bi temeljila zlasti na stereotipni utemeljitvi, in obrazložitvijo, ki bi glede na naravo sprejete odločitve od zadevne institucije zahtevala nesorazmeren napor.

141    V obravnavani zadevi ni mogoče zanikati, da je Komisija večkrat navedla, da po njenem mnenju koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti s trgom, saj naj bi bilo posledično povečanje proizvodnje družbe RWE po eni strani omejeno in po drugi strani vsekakor začasno. Ta obrazložitev je del preučitve povečanja, ki izhaja iz koncentracije (točki 31 in 35 izpodbijanega sklepa), in splošne presoje Komisije (točke od 44 do 47 izpodbijanega sklepa).

142    Te točke so torej jedro presoje Komisije.

143    Vendar Komisija v okviru svoje analize ni samo na podlagi te ugotovitve sklenila, da koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom. Komisija je namreč v okviru preučitve tveganja, povezanega s strategijami zadržanja zmogljivosti, upoštevala tudi posebnosti, povezane s proizvodnjo električne energije z vetrno energijo, in preučila interes, ki bi ga družba RWE lahko imela pri strategijah zadržanja zmogljivosti, ob upoštevanju delovanja sheme subvencioniranja, do katere so bila upravičena sredstva za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, in dobička, ki bi ga lahko imela od sredstev za proizvodnjo jedrske energije (točke 52, 53, 57 in 58 izpodbijanega sklepa). Prav tako je Komisija pri preučitvi dodatnih pomislekov, ki so jih izrazile tretje osebe, menila, da je glede konkurenčne prednosti pri dodeljevanju subvencij za razvoj in gradnjo novih sredstev za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki bi jih lahko pridobila družba RWE, malo verjetno, da bi se ta uresničila, med drugim zaradi razdrobljene strukture proizvodnje energije iz obnovljivih virov v Nemčiji (točka 69 izpodbijanega sklepa). Podobno se je Komisija glede interesa za pripravo namerno napačnih napovedi glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov oprla na odgovore na raziskavo trga, glede na katere dobavitelji na splošno niso imeli interesa za pripravo takšnih napovedi (točka 71 izpodbijanega sklepa). Enaka ugotovitev je mogoča glede analize vpliva pridobitve 16,67 % deležev družbe E.ON s strani družbe RWE na horizontalne in vertikalne učinke koncentracije. Komisija je namreč preučila vpliv, ki bi ga lahko družba RWE imela na družbo E.ON, in interes, ki bi ga za to imela ta subjekta (glej zlasti točke 81, 85, 87, 88, 91 in 94 izpodbijanega sklepa). Nazadnje, kar zadeva vertikalno razmerje z družbo Amprion, je Komisija navedla, da si nadzor nad družbo Amprion delita družbi RWE in Commerz Real AG, ter nemško zakonodajo in zakonodajo Unije, poleg tega pa tudi neznatno in začasno rast družbe RWE, ter sklenila, da je malo verjetno, da bi bil učinek koncentracije omejevanje dostopa družbe Amprion do prenosnega omrežja (točki 98 in 100 izpodbijanega sklepa).

144    Zato je treba glavno trditev tožeče stranke, kot je navedena v točki 137 zgoraj, zavrniti.

145    Na drugem mestu, trditev tožeče stranke, ki temelji na majhnem številu strani izpodbijanega sklepa, je treba zavrniti. Presojo, ali je institucija izpolnila svojo obveznost obrazložitve, je namreč treba opraviti izključno glede na vsebino njene odločitve. V tem smislu število strani ni pomembno, saj lahko obrazložitev, tudi kratka, izpolnjuje pravila iz točke 125 zgoraj, s tem da zadevni osebi omogoča, da razume razloge za sprejetje odločitve (glej v tem smislu sodbo z dne 12. decembra 2018, Syriatel Mobile Telecom/Svet, T‑411/16, neobjavljena, EU:T:2018:902, točka 79). Poleg tega je bilo že odločeno, da zakonitost sklepa ne more biti odvisna od števila njegovih uvodnih izjav (sodba z dne 5. oktobra 2020, HeidelbergCement in Schwenk Zement/Komisija, T‑380/17, EU:T:2020:471, točka 363 (neobjavljena)) ali da kratka obrazložitev ni nujno v nasprotju z zahtevami iz člena 296 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 11. decembra 2013, Cisco Systems in Messagenet/Komisija, T‑79/12, EU:T:2013:635, točka 111).

146    Na tretjem mestu, v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 129 zgoraj, je treba iz preučitve tožbenega razloga, ki se nanaša na obveznost obrazložitve, izključiti trditve tožeče stranke, s katerimi v bistvu Komisiji očita, da je napačno ugotovila, da je bila rast družbe RWE zaradi opuščanja jedrske energije zanemarljiva in le začasna. Čeprav namreč tožeča stranka te trditve navaja, da bi utemeljila, da Komisija ni obrazložila svoje sklepne ugotovitve, v resnici postavlja pod vprašaj utemeljenost te ugotovitve. To velja za trditve, da je Komisija nezakonito izravnala rast družbe RWE, ki izhaja iz koncentracije, s tem da je upoštevala prenos sredstev družbe innogy na družbo E.ON, da je zanikala vpliv družbe RWE na družbo E.ON zaradi pridobitve 16,67 % deležev družbe E.ON s strani družbe RWE ter da je zanikala, da je povečanje tržnih deležev družbe RWE znatno ali da se je ključna vloga družbe RWE znatno okrepila. Namen teh trditev je namreč dokazati, da je Komisija storila očitno napako pri presoji učinkov koncentracije M.8871, in ne nezadostne obrazložitve izpodbijanega sklepa.

147    Na četrtem mestu, v zvezi s konkurenčnimi vidiki, ki naj jih Komisija ne bi preučila, je treba poudariti, da ji v skladu s sodno prakso iz točke 128 zgoraj ni bilo treba zavzeti izrecnega stališča o vidikih, ki so bili očitno drugotnega pomena. Poleg tega je Komisija, čeprav je v zvezi s položajem družbe RWE na področju izravnalnih in pomožnih storitev pojasnila, zakaj po njenem mnenju ni bilo treba izvesti ločene analize vpliva koncentracije na ta trg, takšno analizo vseeno opravila (glej točko 46 izpodbijanega sklepa). Komisija je v nasprotju s trditvami tožeče stranke tudi preučila analize RSI, ki so jih predložile tretje osebe, prav tako pa je analizirala posledice odobritve te koncentracije za trg (glej točko 59 in naslednje izpodbijanega sklepa).

148    Na petem mestu je treba zavrniti trditev tožeče stranke, v skladu s katero je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v najboljšem primeru le nejasno razvidno, kako so bili številni ugovori zoper koncentracijo obravnavani, ocenjeni in uravnoteženi. Iz izpodbijanega sklepa, zlasti iz njegovih točk 63, 64, od 67 do 73 in od 89 do 94, namreč izhaja, da je Komisija upoštevala stališča, ki so jih predložile tretje osebe, od katerih so se nekatera prekrivala, in nanje odgovorila.

149    Iz vsega navedenega izhaja, da je Komisija v nasprotju s trditvami tožeče stranke zagotovila zadostno obrazložitev, ki ji je omogočila razumeti razloge, zaradi katerih je menila, da koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom, sodišču pa, da opravi svoj nadzor.

4.      Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do izjave

150    Tožeča stranka trdi, da je bila v postopku kršena njena pravica do sodelovanja. Prvič, meni namreč, da Komisija ni upoštevala njenega prispevka. Drugič, Komisija naj bi morala zlasti z zaslišanjem tožeče stranke in njenim obsežnejšim vključevanjem v postopek pojasniti vprašanje, ali so bili nekateri posebni pristopi v študiji Oxera napačni, in če so bili, kateri. Tretjič, med postopkom pred Komisijo naj ne bi bilo pravega dialoga.

151    Kršitev pravice tožeče stranke do sodelovanja naj bi se kazala tudi, po eni strani, v tem, da je Komisija nasprotovala dostopu tožeče stranke do zaprtega spisa zveznega urada za varstvo konkurence, in, po drugi strani, v tem, da se je Komisija enostavno sklicevala na analize tretjih oseb glede tržnega položaja družbe RWE, ki so bile izdelane na podlagi različnih vhodnih parametrov in so pripeljale do različnih ugotovitev, ne da bi Komisija menila, da je treba pojasniti ugotovljena protislovja.

152    Komisija izpodbija trditve tožeče stranke.

153    Na prvem mestu je treba poudariti, da tožeča stranka s trditvijo, da ni bila dovolj vključena v upravni postopek in da je bila kršena njena „pravica do sodelovanja“, v bistvu zatrjuje kršitev svoje pravice do izjave.

154    V zvezi s tem je treba opozoriti, da imajo v skladu s členom 11(c) Uredbe št. 802/2004 pravico do zaslišanja na podlagi člena 18 Uredbe št. 139/2004 tretje osebe, to je fizične ali pravne osebe, zlasti odjemalci, dobavitelji in konkurenti, ki izkažejo ustrezen interes v smislu člena 18(4), drugi stavek, Uredbe (ES) št. 139/2004.

155    Poleg tega člen 18(4) Uredbe št. 139/2004 določa:

„Če Komisija ali pristojni organi držav članic menijo, da je to potrebno, lahko zaslišijo tudi druge fizične ali pravne osebe. Fizične ali pravne osebe, ki izkažejo zadosten interes, in posebno člani upravnih in poslovodnih organov udeleženih podjetij ali priznani predstavniki njihovih delavcev imajo pravico biti zaslišani, če za to zaprosijo.“

156    Člen 16(1) Uredbe št. 802/2004 pa določa:

„Če tretje osebe pisno zaprosijo za zaslišanje v skladu z drugim stavkom člena 18(4) Uredbe 139/2004, jih Komisija pisno obvesti o naravi in predmetu postopka ter določi rok, v katerem lahko izrazijo svoje mnenje.“

157    Tako je v okviru postopka nadzora Unije nad koncentracijami pravica do izjave izrecno podeljena tretjim osebam, kot je tožeča stranka, ki izkažejo zadosten interes in ki so zaprosile za zaslišanje, in sicer s členom 18(4) Uredbe št. 139/2004 ter členom 11(c) in členom 16(1) Uredbe št. 802/2004.

158    Te tretje osebe imajo pravico do izjave pred Komisijo, če jo zahtevajo, da bi pojasnile svoje mnenje o škodljivih učinkih priglašene koncentracije nanje, vendar mora ta pravica biti v soglasju, na eni strani, s spoštovanjem pravice do obrambe strank koncentracije in, na drugi strani, z glavnim namenom Uredbe, ki je zagotavljati učinkovitost nadzora in pravno varnost podjetij, na katera se nanaša (glej sodbo z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 202 in navedena sodna praksa). V okviru takšnega sistema varstva pravic zadevnih strank in tretjih oseb je torej treba ugotoviti, ali je bila v obravnavanem primeru kršena pravica tožeče stranke.

159    Vendar iz spisa izhaja, da je tožeča stranka v celoti izkoristila možnost, ponujeno tretjim osebam, da sodelujejo v upravnem postopku in izrazijo svoje stališče o koncentraciji.

160    Kot je namreč Komisija navedla v odgovoru na tožbo in kot je navedeno v točkah od 35 do 38 zgoraj, je tožeča stranka Komisiji predložila svoja stališča o zadevni koncentraciji, najprej v dopisu z dne 17. aprila 2018 in nato na individualnem sestanku 28. avgusta 2018.

161    Iz spisa tudi izhaja, da je tožeča stranka 18. oktobra 2018 poslala dopis, s katerim je dopolnila stališča, ki jih je predložila na sestanku 28. avgusta 2018.

162    Tožeča stranka je z dopisom z dne 4. decembra 2018 Komisiji poslala študijo Oxera, ki ji je z elektronskim sporočilom z dne 25. januarja 2019 priložila podatkovno zbirko, uporabljeno pri pripravi navedene študije.

163    Nazadnje, tožeča stranka je 24. januarja 2019 prejela vprašalnik v zvezi z raziskavo trga Komisije, na katerega je odgovorila 30. januarja 2019. Tožeča stranka ni imela drugih pravic do sodelovanja.

164    V teh okoliščinah tožeča stranka Komisiji ne more očitati, da ji ni omogočila, da bi v upravnem postopku zadostno pojasnila svoje stališče.

165    Na drugem mestu, v zvezi z vprašanjem dostopa do spisa zveznega urada za varstvo konkurence zadostuje ugotoviti, da je bila prošnja tožeče stranke, ki se je nanašala na spis v zvezi s koncentracijo B8-28/19, predložena zveznemu uradu za varstvo konkurence 18. marca 2019, to je po sprejetju izpodbijanega sklepa. Zato odločba zveznega urada za varstvo konkurence z dne 15. aprila 2019 o zavrnitvi navedene prošnje ni mogla imeti nobene vloge pri tem, ali je Komisija spoštovala pravico tožeče stranke do izjave v okviru postopka, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa.

166    Poleg tega je treba pripomniti, da je tožeča stranka, čeprav Komisiji očita, da je nasprotovala njeni prošnji, svojo prošnjo oblikovala tako, da se je sklicevala na svoj interes za dostop do spisa zaradi sodelovanja v postopku v zvezi s koncentracijo M.8870, in ne trdi, da brez dostopa do tega spisa ni mogla predložiti stališča glede koncentracije M.8871, ki jo je obravnavala Komisija.

167    Na tretjem mestu, tožeča stranka graja Komisijo, da ni v zadostni meri upoštevala njenega stališča ter trditev in elementov, ki jih je navedla v upravnem postopku, s čimer Komisiji očita, da okoliščin obravnavane zadeve ni ocenila enako kot ona.

168    Trdi namreč, da Komisija ni želela pojasniti nekaterih točk, kot so nekateri posebni pristopi študije Oxera ali protislovja, ugotovljena med analizami tretjih oseb o tržnem položaju družbe RWE, vendar pri tem ne pojasni, da je Komisija v izpodbijanem sklepu priznala obstoj razlik med analizami, ki so jih predložile tretje osebe, in obenem pripomnila, da se vse ujemajo glede nekaterih točk (glej točko 62 izpodbijanega sklepa). Komisija pa je svoje sklepne ugotovitve utemeljila na teh stičnih točkah. Poleg tega tožeča stranka ne navaja, kakšno pojasnilo bi lahko podala v zvezi s študijo Oxera ali ugotovljenimi protislovji, če bi jo Komisija vprašala o teh točkah.

169    Tožeča stranka tako s svojo trditvijo Komisiji ne očita toliko tega, da je ni zaslišala, temveč graja sklepne ugotovitve, ki jih je izpeljala na podlagi različnih stališč, ki so ji bila predložena. Zato je ta trditev v okviru preučitve tega tožbenega razloga brezpredmetna.

170    Enako velja za ugotovitve zveznega urada za varstvo konkurence, ki jih je Komisija preprosto prevzela.

171    Glede na vse navedeno je treba tretji tožbeni razlog zavrniti.

5.      Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva

172    Tožeča stranka trdi, da je bil izpodbijani sklep objavljen po precej dolgem časovnem obdobju. Zaradi te pozne objave pa naj bi bila kršena njena pravica do učinkovitega sodnega varstva. V zvezi s tem naj dejstvo, da je dvomesečni rok za vložitev tožbe začel teči šele od datuma objave izpodbijanega sklepa, tudi če je pravilno, ne bi upravičevalo tega, da je bila pravici do učinkovitega sodnega varstva odvzeta njena vsebina.

173    Poleg tega tožeča stranka v bistvu trdi, da dejstvo, da člen 20 Uredbe št. 139/2004 ne predpisuje objave odločb, sprejetih na podlagi člena 6(1)(b) navedene uredbe, v Uradnem listu, ne upravičuje pozne objave izpodbijanega sklepa. V zvezi s tem naj bi Komisija v skladu s svojo upravno prakso in na podlagi člena 296, drugi odstavek, PDEU objavljala odločbe, sprejete na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004.

174    Nazadnje, tožeča stranka v bistvu meni, da se Komisija ne more izgovarjati na okoliščine, in sicer na dejstvo, da je morala prednostno obravnavati koncentracijo M.8870, ali na zahteve za posamezne popravke, ki sta jih predložili družbi RWE in E.ON, da bi upravičila čas, ki ga je potrebovala za objavo izpodbijanega sklepa.

175    Komisija ob podpori družb E.ON in RWE izpodbija trditve tožeče stranke.

176    V zvezi s tem je treba opozoriti, da ima v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah „[v]sakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, […] pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu“.

177    Ta pravica do učinkovitega sodnega varstva zahteva, da se zadevna oseba lahko seznani z razlogi, na katerih temelji odločba, ki je bila sprejeta v zvezi z njo ali ki posega v njen položaj, bodisi že na podlagi same odločbe bodisi na podlagi posredovanja teh razlogov na njeno zahtevo, da se ji omogoči, da v najboljših možnih pogojih brani svoje pravice in se ob popolnem poznavanju razlogov odloči, ali je smiselno zadevo predložiti pristojnemu sodišču, ter da se temu v celoti omogoči nadzor nad zakonitostjo zadevne odločbe (glej v tem smislu sodbe z dne 15. oktobra 1987, Heylens in drugi, 222/86, EU:C:1987:442, točki 15 in 17; z dne 17. novembra 2011, Gaydarov, C‑430/10, EU:C:2011:749, točka 41, in z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi/Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, EU:C:2013:518, točka 100 in navedena sodna praksa).

178    V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 177 zgoraj, ker je bil izpodbijani sklep, o katerem je bilo treba v skladu s členom 297(2), tretji pododstavek, PDEU uradno obvestiti stranke, udeležene v koncentraciji, poleg tega tak, da se je lahko neposredno in posamično nanašal na tretje osebe v okviru koncentracije, je morala Komisija, da bi tem tretjim osebam zagotovila pravico do učinkovitega sodnega varstva, sprejeti ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti, da bi se lahko navedene tretje osebe seznanile z razlogi, na katerih je temeljil izpodbijani sklep.

179    V obravnavani zadevi ni sporno, da se je tožeča stranka lahko seznanila z razlogi izpodbijanega sklepa ter posledično predstavila tožbene razloge in elemente, da bi predlagala njegovo razglasitev ničnosti. Prav tako je treba poudariti, da ji je bilo omogočeno, da vloži tožbo zoper izpodbijani sklep pri Splošnem sodišču.

180    Vendar tožeča stranka meni, da je bila njena pravica do učinkovitega sodnega varstva kršena zaradi pozne objave izpodbijanega sklepa.

181    V zvezi s tem, prvič, je res treba poudariti, kot je to storila Komisija, da Komisija v skladu s členom 20(1) Uredbe št. 139/2004 v Uradnem listu objavi le odločbe, ki jih sprejme v skladu s členom 8, od (1) do (6), ter členoma 14 in 15, razen začasnih odločb, sprejetih v skladu s členom 18(2) navedene uredbe, ki jim je priloženo mnenje svetovalnega odbora.

182    Ker je bil torej v obravnavani zadevi izpodbijani sklep sprejet na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004, ki ni izrecno naveden v členu 20(1) te uredbe, Komisiji na podlagi Uredbe št. 139/2004 izpodbijanega sklepa ni bilo treba objaviti v Uradnem listu.

183    Vendar je treba opozoriti, da Komisija v praksi ob sprejetju odločb na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004 v Uradnem listu objavi obvestilo, v katerem je navedeno, da bo celotno besedilo odločbe objavljeno po izbrisu poslovnih skrivnosti, ki bi jih lahko vsebovalo, in bo dostopno na spletnem mestu Komisije, to je na spletišču EUR-Lex.

184    Poleg tega Komisija v točki 5 dokumenta z naslovom „Guidance on the preparation of public versions of Commission Decisions adopted under the Merger Regulation“ (dokument s smernicami za pripravo javnih različic sklepov Komisije, sprejetih v skladu z uredbo o koncentracijah) z dne 26. maja 2015 (v nadaljevanju: dokument s smernicami) navaja, da v skladu z načelom preglednosti, ki izhaja iz člena 15 PDEU, in ustaljeno prakso na svojem spletišču objavlja tudi nezaupne različice sklepov, sprejetih v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004 in členom 6(1)(b) v povezavi s členom 6(2) navedene uredbe. Komisija v točki 2 istega dokumenta tudi trdi, da javnosti daje na voljo čim več informacij in da jih ne razkriva le, če zanje veljajo njena obveznost varovanja poslovne skrivnosti ali druge izjeme javnega reda.

185    V skladu s sodno prakso so za Komisijo njena obvestila, ki jih sprejme na področju nadzora nad koncentracijami, če ne odstopajo od standardov, ki jih določata Pogodba in Uredba št. 139/2004, zavezujoča (sodba z dne 3. aprila 2003, BaByliss/Komisija, T‑114/02, EU:T:2003:100, točka 143; glej tudi sodbo z dne 9. julija 2007, Sun Chemical Group in drugi/Komisija, T‑282/06, EU:T:2007:203, točka 55 in navedena sodna praksa). Poleg tega ta okvirna pravila, ki opredeljujejo smernice ravnanja, ki jih Komisija namerava upoštevati, prispevajo k zagotovitvi preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti njenega ukrepanja (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2002, Italija/Komisija, C‑310/99, EU:C:2002:143, točka 52 in navedena sodna praksa).

186    Čeprav je res, da je bil namen sodne prakse, navedene v prejšnji točki, pokazati, da so Sporočilo Komisije o korektivnih ukrepih, dovoljenih po Uredbi Sveta (EGS) št. 4064/89 in Uredbi Komisije (ES) št. 447/98 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 89), ter Smernice o presoji horizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 10, v nadaljevanju: Smernice) za Komisijo zavezujoči, je ta vseeno upoštevna, ne glede na to, ali gre za smernice ravnanja v zvezi s presojo položajev, o katerih mora odločiti Komisija, ali za smernice ravnanja v zvezi s postopkovnim pravilom. Če bi priznali nasprotno, bi to namreč pomenilo, da bi bila Komisiji podeljena diskrecijska odločitev, da objavi odločbe ali ne, ki bi vseeno lahko vplivale na pravni položaj tretjih oseb, kar pa ni združljivo s pravico do učinkovitega sodnega varstva in načelom pravne varnosti.

187    Poleg tega, po eni strani, kar zadeva skladnost dokumenta s smernicami s pravili iz Pogodbe in Uredbe št. 139/2004, čeprav v členu 20(1) Uredbe št. 139/2004 ni navedeno, da se odločbe, sprejete na podlagi člena 6(1)(b) navedene uredbe, objavijo v Uradnem listu, Komisiji nič ne preprečuje, da jih objavi na drug način, kot to že počne v praksi.

188    Po drugi strani, v skladu s členom 1, drugi odstavek, PEU se odločitve v Uniji sprejemajo čim bolj javno. Poleg tega za Komisijo velja načelo preglednosti iz člena 15 PDEU. To načelo med drugim omogoča, da se zagotovijo boljša udeležba državljanov v procesu odločanja ter večja legitimnost, učinkovitost in odgovornost uprave do državljanov v demokratičnem sistemu (glej v tem smislu sodbo z dne 1. julija 2008, Švedska in Turco/Svet, C‑39/05 P in C‑52/05 P, EU:C:2008:374, točka 45).

189    Posledično dokument s smernicami ni v nasprotju niti z Uredbo št. 139/2004 niti s Pogodbo. Zato je treba v nasprotju s trditvami Komisije ter družb E.ON in RWE priznati, da si je Komisija naložila obveznost objave odločb, ki jih sprejme v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004, in sicer ob spoštovanju zaupnosti, ki jo je treba zagotoviti v zvezi z informacijami, za katere veljajo poslovna skrivnost ali druge izjeme javnega reda. Taka objava odločb, sprejetih na podlagi člena 6(1) Uredbe št. 139/2004, je v skladu z obveznostjo Komisije, navedeno v točki 178 zgoraj, da z ustreznimi ukrepi za obveščanje javnosti zagotovi pravico tretjih oseb, na katere se take odločbe neposredno in posamično nanašajo, do učinkovitega sodnega varstva.

190    Drugič, ni sporno, da je bil izpodbijani sklep sprejet 26. februarja 2019 in da je bilo obvestilo o njem objavljeno v Uradnem listu 3. aprila 2020, torej 402 dneva pozneje. To obdobje je objektivno dolgo, kar je Komisija priznala na obravnavi.

191    Vendar je treba, ne da bi bilo treba preučiti utemeljenost razlogov, ki jih je navedla Komisija, da bi upravičila zakasnitev pri objavi izpodbijanega sklepa, poudariti, da pozna objava akta Unije v Uradnem listu ne vpliva na veljavnost tega akta (sodba z dne 23. novembra 1999, Portugalska/Svet, C‑149/96, EU:C:1999:574, točka 54).

192    Tretjič, na veljavnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati niti trditev tožeče stranke, v skladu s katero njenega pravnega sredstva ni mogoče šteti za učinkovitega, ker je glede na datum objave izpodbijanega sklepa tožbo lahko vložila šele več kot 402 dneva po njegovem sprejetju, zaradi česar naj bi bil trg neovirano izpostavljen konkurenčnim posledicam koncentracije.

193    Če bi bil namreč izpodbijani sklep razglašen za ničen, bi morala Komisija v skladu s členom 266 PDEU sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, izdane zoper njo, in poleg tega za stranke ponovno vzpostaviti stanje, kakršno je obstajalo pred izpodbijanim sklepom (glej v tem smislu sodbi z dne 31. marca 1971, Komisija/Svet, 22/70, EU:C:1971:32, točka 60, in z dne 13. decembra 2017, Crédit mutuel Arkéa/ECB, T‑712/15, EU:T:2017:900, točka 43).

194    Poleg tega lahko tožeča stranka, če meni, da je zaradi pozne objave izpodbijanega sklepa utrpela škodo, v skladu s členom 268 PDEU proti Komisiji vloži odškodninsko tožbo.

195    Zato je treba četrti tožbeni razlog v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva zaradi pozne objave izpodbijanega sklepa, zavrniti kot brezpredmeten.

6.      Peti tožbeni razlog: očitne napake pri presoji

a)      Uvodne ugotovitve

196    Tožeča stranka s petim tožbenim razlogom, ki se nanaša na očitne napake pri presoji, v bistvu trdi, da je Komisija materialno in očitno napačno menila, da je koncentracija združljiva z notranjim trgom, čeprav bi morala začeti fazo postopka iz člena 6(1)(c) Uredbe št. 139/2004 in nato koncentracijo razglasiti za nezdružljivo z notranjim trgom na podlagi člena 8(3) Uredbe št. 139/2004.

197    V zvezi z intenzivnostjo sodnega nadzora in dokaznimi standardi je napoteno na sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točkah od 48 do 53 zgoraj.

198    Najprej je treba opozoriti, da je treba v skladu s členom 2(3) Uredbe št. 139/2004 koncentracije, ki bi bistveno ovirale učinkovito konkurenco na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, zlasti zaradi ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja, razglasiti za nezdružljive z notranjim trgom.

199    Poudariti je treba, da mora Komisija na splošno oceniti, kaj je razvidno iz sklenjenega kroga indicev, ki so bili upoštevani pri oceni konkurenčnega položaja. Pri tem lahko nekaterim elementom da prednost, druge pa zavrne. Ta preučitev in z njo povezana obrazložitev sta predmet nadzora Splošnega sodišča nad zakonitostjo odločitev Komisije na področju koncentracij (sodba z dne 6. julija 2010, Ryanair/Komisija, T‑342/07, EU:T:2010:280, točka 136).

200    Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso temeljna pravila Uredbe št. 139/2004, zlasti člen 2 te uredbe, Komisiji dajejo diskrecijsko pravico, zlasti pri ekonomskih presojah, zato mora sodišče pri nadzoru, ki ga opravlja nad izvajanjem te pravice in je nujen za opredelitev pravil o koncentracijah, upoštevati polje proste presoje, ki posredno izhaja iz ekonomskih določb, ki so del pravil o koncentracijah (glej sodbo z dne 6. julija 2010, Ryanair/Komisija, T‑342/07, EU:T:2010:280, točka 29 in navedena sodna praksa).

201    Čeprav ima Komisija v gospodarskih zadevah na področjih, na katerih so potrebne zapletene ekonomske ocene, polje proste presoje, to ne pomeni, da se mora sodišče Unije vzdržati nadzora nad razlago podatkov ekonomske narave, ki jo je opravila Komisija. Sodišče Unije mora namreč med drugim preveriti ne le vsebinsko pravilnost navedenih dokazov ter njihovo zanesljivost in doslednost, ampak tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali lahko utemeljijo iz njih izvedene sklepe (sodbi z dne 15. februarja 2005, Komisija/Tetra Laval, C‑12/03 P, EU:C:2005:87, točka 39, in z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 54).

202    Prav tako je treba opozoriti, da vprašanje, ali vsebinska presoja, v skladu s katero zadevna koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004, spada v okvir preučitve obstoja očitne napake pri presoji. Da bi namreč preverili, ali se je Komisija pri sprejetju svojega sklepa upravičeno oprla na zgoraj navedeno določbo, je treba preučiti, ali ni storila očitne napake pri presoji učinkov predlagane koncentracije na konkurenco (glej v tem smislu sodbo z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 48).

203    Glede na te preudarke je treba preučiti, ali je Komisija storila očitno napako pri presoji.

204    Tožeča stranka v bistvu navaja štiri očitke, s katerimi zatrjuje obstoj očitnih napak pri presoji Komisije. Komisiji v prvem očitku zlasti očita, da je napačno opredelila upoštevni trg, v drugem očitku, da je napačno razmejila obdobje analize, v tretjem očitku, da je napačno ocenila tržno moč družbe RWE, in v četrtem očitku, da je napačno ocenila razmerje med družbama RWE in E.ON.

b)      Prvi očitek: napačna opredelitev upoštevnega trga

205    Tožeča stranka Komisiji očita, da neupravičeno ni upoštevala razmejitve upoštevnega trga, kot jo je v skladu z ustaljeno prakso odločanja opravil zvezni urad za varstvo konkurence. V tem smislu naj bi se Komisija sklicevala na „trg električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov“, ki naj v resnici ne bi obstajal in ki naj bi vključeval električno energijo za železnice in industrijsko lastno porabo.

206    Po mnenju tožeče stranke je treba razlikovati med trgom za proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih virov ter trgom za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Zadnjenavedeni trg naj bi bil samostojen, saj zanj velja shema pomoči iz zakona EEG, cene na njem pa v nasprotju z veleprodajnim trgom za električno energijo iz konvencionalnih virov niso odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja. Poleg tega tožeča stranka poudarja, da je v preteklosti praksa odločanja v zvezi s kartelnim pravom vključevala zlasti obravnavo izravnalnih in pomožnih storitev kot samostojnega tržnega segmenta.

207    Komisija izpodbija trditve tožeče stranke.

208    Najprej je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso ustrezna opredelitev zadevnega trga nujen in predhoden pogoj za vsako presojo konkurenčnega vpliva koncentracije (glej sodbo z dne 27. januarja 2021, KPN/Komisija, T‑691/18, neobjavljena, EU:T:2021:43, točka 63 in navedena sodna praksa).

209    Trg proizvodov, ki jih zadeva koncentracija, je treba za oceno dejanske gospodarske moči zadevnega podjetja ali podjetij opredeliti ob upoštevanju vseh ekonomskih okoliščin, za to pa je najprej treba opredeliti proizvode, ki so, čeprav jih ni mogoče zamenjati z drugimi, dovolj medsebojno zamenljivi z lastnimi proizvodi podjetja, in to glede njihovih objektivnih značilnosti in pogojev konkurence ter tudi strukture ponudbe in povpraševanja na trgu (sodba z dne 6. junija 2002, Airtours/Komisija, T‑342/99, EU:T:2002:146, točka 20).

210    Dalje, v skladu z ustaljeno sodno prakso je opredelitev zadevnega trga, če vključuje zahtevne ekonomske presoje Komisije, lahko predmet samo omejenega nadzora sodišča Unije (sodbi z dne 17. septembra 2007, Microsoft/Komisija, T‑201/04, EU:T:2007:289, točka 482, in z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 53). V skladu s prav tako ustaljeno sodno prakso je sodni nadzor nad presojami Komisije na področju opredelitve referenčnih trgov nadzor nad očitno napako (sodba z dne 30. septembra 2003, Cableuropa in drugi/Komisija, T‑346/02 in T‑347/02, EU:T:2003:256, točka 119; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 6. junija 2002, Airtours/Komisija, T‑342/99, EU:T:2002:146, točki 26 in 32).

211    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je sodišče Unije priznalo, da Komisiji ni treba opredeliti zadevnega trga proizvodov, če nobena od opredelitev trga ne omogoča ugotovitve obstoja znatne ovire za učinkovito konkurenco zaradi koncentracije, kot je jasno in nedvoumno razvidno iz obrazložitve Komisije v zadevnem sklepu (sodba z dne 26. oktobra 2017, KPN/Komisija, T‑394/15, neobjavljena, EU:T:2017:756, točka 60).

212    Nazadnje, sodišče Unije je priznalo, da čeprav Komisija ni vezana na ocene upoštevnih trgov, ki jih je opravila v svojih prejšnjih sklepih, to ne pomeni, da Komisija teh preteklih ocen ne more upoštevati v svoji analizi kot enega od upoštevnih elementov med drugimi, če nič ne kaže, da so se pogoji konkurence na upoštevnem trgu bistveno spremenili v primerjavi s prejšnjimi sklepi (glej v tem smislu sodbo z dne 11. januarja 2017, Topps Europe/Komisija, T‑699/14, neobjavljena, EU:T:2017:2, točka 93).

213    V obravnavani zadevi je treba, prvič, poudariti, da je Komisija, kot izhaja iz točke 13 izpodbijanega sklepa, sledila svoji predhodni praksi odločanja, v kateri je trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije opredelila kot trg, ki zajema trgovanje na trgu za proizvodnjo in veleprodajo z električno energijo, proizvedeno na določenem geografskem trgu, ter električno energijo, ki je fizično uvožena na ta geografski trg prek povezovalnih vodov, ne glede na vir proizvedene električne energije.

214    Kljub temu je Komisija, kot izhaja iz točke 14 izpodbijanega sklepa, upoštevala prakso zveznega urada za varstvo konkurence, ki v nasprotju s Komisijo v bistvu razlikuje med trgom električne energije iz konvencionalnih virov in trgom električne energije iz obnovljivih virov energije, ki jo država subvencionira na podlagi zakona EEG.

215    Vendar je Komisija v točki 15 izpodbijanega sklepa v bistvu menila, da tako razlikovanje ni potrebno za namene analize vpliva koncentracije, saj naj se ne bi pojavili pomisleki glede konkurence, ne glede na to, ali se ta trga obravnavata skupaj ali ločeno.

216    Poleg tega je Komisija v točki 16 izpodbijanega sklepa navedla, da je v preteklosti trg razdelila na segment proizvodnje in veleprodaje električne energije na eni strani ter segment izravnalnih in pomožnih storitev na drugi strani, vendar naj to v obravnavanem primeru ne bi bilo potrebno, saj se, tudi če bil opredeljen ločen trg za izravnalne in pomožne storitve, ne bi pojavili pomisleki o konkurenci.

217    Drugič, Komisija je v točkah 21 in 22 izpodbijanega sklepa trg prenosa električne energije opredelila kot trg, ki je ločen od trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije.

218    Nazadnje, tretjič, Komisija je v točkah 23 in 24 izpodbijanega sklepa menila, da lahko opredelitev trga za maloprodajo električne energije ostane odprta, tako glede proizvodov kot tudi glede geografskega obsega, saj koncentracija ne glede na sprejeto opredelitev ni vzbujala pomislekov o konkurenci.

219    Tožeča stranka, po eni strani, s svojimi trditvami Komisiji v bistvu očita, da se je brez pojasnila oddaljila od svoje predhodne prakse odločanja, ker ni razlikovala med trgom za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ter trgom izravnalnih in pomožnih storitev, in da v okviru razmejitve maloprodajnega trga ni razlikovala med samostojnim trgom električne energije za železnice in trgom za lastno industrijsko porabo. Po drugi strani, tožeča stranka meni, da se je Komisija pri opredelitvi zadevnega trga proizvodov napačno in brez dodatnih pojasnil oddaljila od prakse odločanja zveznega urada za varstvo konkurence, ki razlikuje med trgom električne energije iz konvencionalnih virov, ki vključuje električno energijo iz konvencionalnih virov energije in iz obnovljivih virov energije, za katero se ne uporablja zakon EEG, ter trgom električne energije iz obnovljivih virov, ki vključuje električno energijo iz obnovljivih virov energije, za katero se uporablja zakon EEG.

220    Vendar je treba, na prvem mestu, ugotoviti, da iz točk od 213 do 218 zgoraj izhaja, da je Komisija v nasprotju s trditvami tožeče stranke pojasnila, zakaj se je, prvič, odločila, da ne bo sprejela enake opredelitve trga kot zvezni urad za varstvo konkurence, drugič, ni razlikovala med trgom za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ter trgom izravnalnih in pomožnih storitev in, tretjič, v okviru razmejitve maloprodajnega trga ni razlikovala glede na vrsto strank. V zvezi s tem je Komisija navedla, da po njenem mnenju ne glede na končno izbrani opredelitvi trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ter trga za maloprodajo električne energije koncentracija ne vzbuja pomislekov o konkurenci.

221    Tožeča stranka pa ni navedla nobenega posebnega argumenta, s katerim bi izpodbijala presojo Komisije. V tem smislu ni konkretno pojasnila, zakaj bi morala Komisija sprejeti drugačno opredelitev obeh zadevnih trgov. Zlasti ne navaja nobenih dokazov v zvezi s posebnimi značilnostmi različnih virov energije, njihovo nezamenljivostjo, pogoji konkurence ter strukturo povpraševanja in ponudbe na teh trgih, ki bi upravičevali njuno nadaljnjo segmentacijo. Res je, da v tožbi navaja dejstvo, da je trg električne energije iz obnovljivih virov energije, za katero se uporablja zakon EEG, samostojen trg, saj v nasprotju s trgom električne energije iz konvencionalnih virov cene na njem niso odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja, vendar svoje trditve ne razvije dalje, tako da s to trditvijo ni mogoče izpodbiti opredelitve, ki jo je sprejela Komisija.

222    Na drugem mestu, prvič, kar zadeva opredelitev trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, kolikor vključuje izravnalne in pomožne storitve, po eni strani, iz sodne prakse iz točke 212 zgoraj izhaja, da Komisija ni vezana na ocene upoštevnih trgov, ki jih je opravila v svojih prejšnjih sklepih. Zato se je v obravnavani zadevi lahko odločila, da trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije ne bo razlikovala od trga izravnalnih in pomožnih storitev.

223    Po drugi strani iz točk 46 in 47 izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija kljub temu analizirala učinke koncentracije za primer, če bi bilo treba upoštevati ločen trg za izravnalne in pomožne storitve.

224    Drugič, ker Komisija ni upoštevala opredelitve trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, ki jo je sprejel zvezni urad za varstvo konkurence, je treba, po eni strani, poudariti, da je Sodišče navedlo, da glede na natančno razdelitev pristojnosti, na kateri temelji Uredba št. 139/2004, odločbe nacionalnih organov ne morejo zavezovati Komisije v okviru postopkov nadzora koncentracij (sodba z dne 18. decembra 2007, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija, C‑202/06 P, EU:C:2007:814, točka 56). Komisiji zato ni bilo treba uporabiti enake opredelitve upoštevnega trga, kot jo je uporabil zvezni urad za varstvo konkurence.

225    Po drugi strani, čeprav se je Komisija odločila, da bo opredelitev trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije pustila odprto in da ne bo uporabila enake opredelitve trga, kot jo je uporabil zvezni urad za varstvo konkurence, je v točkah 31, 34, 45, 47 in 99 izpodbijanega sklepa vseeno analizirala vpliv povečanja tržnih deležev družbe RWE, povezanega s koncentracijo, za primer, če bi bila trga za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, za katero se uporablja zakon EEG, in energije, za katero se zakon EEG ne uporablja, ločena. Zato je upoštevala trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, kot ga je opredelil zvezni urad za varstvo konkurence.

226    Tretjič, Komisija je v zvezi z opredelitvijo trga za maloprodajo električne energije v opombah 27 in 29 izpodbijanega sklepa navedla, da podatek o skupni proizvodnji električne energije v Nemčiji iz vseh virov energije skupaj, naveden v preglednici 1, in podatek o proizvodnji električne energije iz konvencionalnih virov, naveden v preglednici 2, vključujeta tudi sedanjo porabo železnic. Pojasnila je, da se tržni deleži različnih nemških proizvajalcev električne energije ne bi bistveno spremenili, tudi če bi se izključila količina, povezana s temi dejavniki.

227    Vendar tožeča stranka, čeprav meni, da je Komisija s tem upoštevala dejanski obseg trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v višini 396,6 teravatne ure (TWh) za leto 2017 namesto 363,5 TWh, ne navaja, da je to bistveno vplivalo na razdelitev tržnih deležev, kot jo je Komisija predstavila v izpodbijanem sklepu.

228    Iz vsega navedenega izhaja, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je Komisija pri opredelitvi upoštevnega trga storila očitno napako pri presoji. Zato je treba očitek, ki se nanaša na napačno opredelitev upoštevnega trga, zavrniti.

c)      Drugi očitek: napačna razmejitev obdobja analize

229    Tožeča stranka Komisiji očita, da se je omejila na prekratko obdobje analize, saj se je ustavila pri obdobju pred letom 2022. Poleg tega naj bi Komisija, po eni strani, upoštevala le opuščanje jedrske energije, po drugi strani pa naj ne bi upoštevala dejstva, da so za energetski sektor značilni dolgoročni naložbeni cikli, izračunani za od 15 do 20 let. Nemški trg z električno energijo pa naj bi se nepovratno soočal z energetskim in podnebnim prehodom, s katerim naj bi se spremenile vse dosedanje stalnice. Nazadnje, tožeča stranka navaja, da je Komisija v svoji prejšnji praksi v svojih napovedih pogosto upoštevala dolge amortizacijske dobe.

230    Komisija ob podpori družbe E.ON izpodbija trditve tožeče stranke.

231    Opozoriti je treba, da mora Komisija pri nadzoru koncentracij izdelati napoved glede prihodnjega razvoja trga. Komisija mora namreč oceniti, ali lahko koncentracija bistveno ovira učinkovito konkurenco na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu. To izhaja iz člena 2(2) in (3) Uredbe št. 139/2004.

232    To prospektivno analizo je treba opraviti zelo pozorno, saj ne gre niti za analizo preteklih dogodkov, za katere so pogosto na voljo številni dokazi, ki omogočajo razumeti razloge zanje, niti za analizo sedanjih dogodkov, temveč za predvidevanje dogodkov, ki se bodo bolj ali manj verjetno zgodili v prihodnosti, če ne bo sprejet sklep o prepovedi načrtovane koncentracije ali določitvi pogojev zanjo. Prospektivna analiza, ki obsega preučitev vprašanja, kako bi lahko koncentracija spremenila dejavnike, ki določajo stanje konkurence na nekem trgu, da se preveri, ali bo to povzročilo bistveno oviro za učinkovito konkurenco, zahteva predstavo o različnih verigah vzročnosti in upoštevanje tistih, katerih verjetnost je največja (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 2005, General Electric/Komisija, T‑210/01, EU:T:2005:456, točka 64).

233    Nazadnje, kot je bilo v bistvu poudarjeno v točki 110 zgoraj, mora Komisija presojo združljivosti koncentracije med podjetji z notranjim trgom opraviti izključno na podlagi dejanskih in pravnih okoliščin, ki so obstajale ob priglasitvi te koncentracije, in ne na podlagi hipotetičnih elementov, katerih gospodarskega pomena ni mogoče oceniti ob sprejetju sklepa o odobritvi (glej sodbo z dne 13. septembra 2010, Éditions Odile Jacob/Komisija, T‑279/04, neobjavljena, EU:T:2010:384, točka 327 in navedena sodna praksa)

234    Iz tega sledi, da se od Komisije pričakuje, da bo ocenila učinke koncentracije v obdobju, katerega najdaljše trajanje ne sme presegati obdobja, v katerem je dovolj gotovo, da se bodo zgodili nekateri dogodki. Bolj ko je dogodek, ki ga je treba predvideti, oddaljen, večja je negotovost glede njegovega nastanka. V tem smislu od Komisije ni mogoče zahtevati, da opravi prospektivno analizo na podlagi elementov, za katere ne more z razumno stopnjo napake predvideti dolgoročnih učinkov.

235    V obravnavanem primeru je treba, na prvem mestu, ugotoviti, da je Komisija opravila prospektivno analizo, pri čemer je upoštevala energetski prehod in opustitev jedrske energije, tj. dogodka, ki sta bila na dan sprejetja izpodbijanega sklepa dovolj gotova, saj je o njiju odločila nemška vlada.

236    V zvezi s tem je Komisija preučila učinke koncentracije na tržne deleže družbe RWE, pri čemer je razlikovala med dvema obdobjema, in sicer obdobjem od izvedbe navedene koncentracije do 31. decembra 2022 ter obdobjem po tem datumu, kot izhaja zlasti iz točk 30 in 35 izpodbijanega sklepa. Komisija je enako storila v zvezi z analizo učinkov koncentracije na tveganje, povezano s strategijami zadržanja zmogljivosti (točke 56, 80 in 81 izpodbijanega sklepa), na ključno vlogo družbe RWE (točki 62 in 65 izpodbijanega sklepa) in na trg prenosa električne energije (točki 99 in 100 izpodbijanega sklepa). Datum 31. december 2022 je bil izbran, ker je bilo treba v skladu z Gesetz zur geordneten Beendigung der Kernenergienutzung zur gewerblichen Erzeugung von Energie (zakon o odrejenem prenehanju uporabe jedrske energije za industrijsko proizvodnjo energije) z dne 22. aprila 2002 (BGBl. 2002 I, str. 1351) jedrske obrate, na katere se je nanašala koncentracija, zapreti najpozneje do tega datuma.

237    Opozoriti je treba, da je v okviru analize konkurenčne prednosti pri dodeljevanju subvencij za razvoj in gradnjo novih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki bi jih družba RWE lahko pridobila zaradi koncentracije, iz točk 68 in 69 izpodbijanega sklepa razvidno, da se Komisija ni časovno omejila. To velja tudi za analizo Komisije v točkah od 82 do 88 izpodbijanega sklepa glede vprašanja, ali bi lahko pridobitev manjšinskega deleža družbe RWE v družbi E.ON pripeljala do omejevanja dostopa do proizvodnih dejavnikov ali strank, za analizo tveganja negativnih posledic za likvidnost trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, opravljeno v točkah od 89 do 91 izpodbijanega sklepa, in analizo tveganja, da bi družba RWE imela dostop do informacij o strategijah in dejavnostih družbe E.ON v spodnjem delu verige, opravljeno v točkah od 92 do 94 izpodbijanega sklepa.

238    Tako je treba ugotoviti, da se Komisija ni ustavila pri obdobju pred letom 2022.

239    Zato je treba zavrniti trditev tožeče stranke, s katero Komisiji očita, da se je omejila na obdobje pred letom 2022.

240    Na drugem mestu, ker je Komisija upoštevala obdobje po letu 2022, ne da bi navedla najdaljše časovno obdobje, v katero se je postavila za analizo učinkov koncentracije, je razumno šteti, da se je pri analizi oprla na obdobje od treh do petih let od priglasitve koncentracije leta 2019.

241    To razlago podpirajo pisanja Komisije in družbe E.ON.

242    V zvezi s tem tožeča stranka meni, da bi morala Komisija upoštevati obdobje od 15 do 20 let. S takim obdobjem bi se upoštevali, po eni strani, naložbeni cikli, značilni za trg električne energije, in, po drugi strani, preobrati, ki jih ta trg doživlja zaradi energetskega prehoda in opuščanja jedrske energije. Komisiji poleg tega očita, da je upoštevala le opuščanje jedrske energije in da ni sledila svoji prejšnji praksi odločanja.

243    V zvezi s sklepi Komisije, ki jih je tožeča stranka navedla v podporo svojim trditvam, je treba poudariti, tako kot Komisija, da so bili sprejeti v gospodarskem in političnem okviru, ki se razlikuje od tega v obravnavani zadevi.

244    Tako se je Sklep Komisije C(2005) 5593 final z dne 21. decembra 2005 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in delovanju Sporazuma EGP (zadeva COMP/M.3696 – E.ON/MOL) nanašal na madžarski trg električne energije iz leta 2005, ki naj bi doživel številne spremembe, kar so med drugim dokazovali že sprejeti projekti gradnje elektrarn (glej zlasti točke 150, 594, 601 in 602). Kar zadeva Odločbo Komisije C(2009) 9059 final z dne 12. novembra 2009 o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom (zadeva COMP/M.5549 – EDF/Segebel), ne le, da se je nanašala na francoski, belgijski in nizozemski trg električne energije leta 2009, temveč so bili poleg tega s samo transakcijo določeni nekateri roki za izvedbo nekaterih faz (glej zlasti točki 66 in 75 navedene odločbe). Nazadnje, Odločba Komisije z dne 7. maja 2002 o razglasitvi koncentracije za združljivo s skupnim trgom (zadeva COMP/M.2745 – Shell/Enterprise Oil) se je nanašala na trg Združenega kraljestva leta 2002, podatki, ki so jih zagotovile priglasiteljice in tretje osebe, pa so Komisiji omogočali, da se je oprla na desetletno obdobje.

245    Komisija se torej še zdaleč ni abstraktno odločila, da bo za analizo učinkov koncentracij, ki so ji bile priglašene, upoštevala obdobje, daljše od desetih let, samo zato, ker so se nanašale na trg električne energije, temveč je to storila, ker je imela na voljo elemente, ki so ji omogočali, da je z razumno gotovostjo predvidela razvoj trga v tem obdobju in posledično učinke koncentracij.

246    Zato se je treba vprašati, ali je Komisija v obravnavani zadevi imela na voljo elemente, ki bi ji omogočili izvedbo časovno bolj oddaljene prospektivne analize.

247    V zvezi s tem je Komisija, kot je navedeno v točki 235 zgoraj, upoštevala energetski prehod in opuščanje jedrske energije. To se kaže v dejstvu, da je Komisija, po eni strani, v izpodbijanem sklepu večkrat omenila opuščanje jedrske energije in, po drugi strani, učinke koncentracije obravnavala ob upoštevanju vpliva zakona EEG.

248    Ta ugotovitev zadostuje za zavrnitev trditve tožeče stranke, da je Komisija upoštevala le opuščanje jedrske energije.

249    Poleg tega je treba ugotoviti, da čeprav tožeča stranka Komisiji očita, da ni upoštevala dejstva, da naložbeni cikli na trgu električne energije trajajo od 15 do 20 let, pa navaja le svoje naložbene projekte. Tako ne navaja naložb, ki bi jih po koncentraciji lahko izvedla družba RWE ter bi lahko spremenile trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Nasprotno, opozarja celo, da bi po njenem mnenju lahko bili družbi RWE in E.ON po koncentraciji odvrnjeni od obsežnih naložb. Iz tega sledi, da ob sprejetju izpodbijanega sklepa ni bilo gotovo, da bosta družbi RWE in E.ON po koncentraciji izvedli naložbe, ki bi spremenile strukturo trga. Zato tudi ob predpostavki, da naložbeni cikli dejansko trajajo od 15 do 20 let, kot trdi tožeča stranka, Komisija že samo iz tega razloga ni mogla opreti svoje prospektivne analize na takšno obdobje.

250    V zvezi z morebitnim vplivom opuščanja premoga, ki ga navajata tako tožeča stranka kot tudi družba RWE, je treba poudariti, da je to opuščanje določeno z Gesetz zur Reduzierung und zur Beendigung der Kohleverstromung (zakon o zmanjšanju in prenehanju proizvodnje električne energije iz premoga) z dne 8. avgusta 2020 (BGBl. 2020 I, str. 1818, v nadaljevanju: zakon o opustitvi premoga). Povedano drugače, ta zakon je bil sprejet po sprejetju izpodbijanega sklepa, tako da bi bilo mogoče šteti, da Komisija že samo iz tega razloga ni mogla upoštevati učinkov tega zakona za določitev obdobja, ki bi ga morala zajemati njena analiza.

251    Vendar je treba opozoriti, da je bil ta zakon sprejet po predložitvi poročila z dne 31. januarja 2019, ki ga je pripravila Kommission für Wachstum, Strukturwandel und Beschäftigung (komisija za rast, strukturne spremembe in zaposlovanje, Nemčija), ki jo je nemška zvezna vlada imenovala 6. junija 2018. To poročilo je vsebovalo priporočila za izdelavo načrta za zmanjšanje in postopno ukinitev proizvodnje električne energije iz premoga ter pravne in gospodarske ukrepe, spremljevalne socialne ukrepe, ukrepe renaturacije in ukrepe strukturne politike, potrebne za uresničitev tega cilja. Datum opustitve premoga je bil predviden za leto 2038.

252    V zvezi s tem se tožeča stranka sklicuje na izginotje družbe Uniper SE, da bi prikazala, da se bo struktura trga spremenila v korist družbe RWE. Uniper je nekdanje podjetje za oskrbo z energijo in hčerinska družba družbe E.ON, ki jo je kupila družba Fortum Oyj po Sklepu Komisije C(2018) 3921 final z dne 15. junija 2018 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in Sporazumom EGP (zadeva M.8660 – Fortum/Uniper).

253    V zvezi z družbo Uniper je treba poudariti, da v poročilu iz točke 251 zgoraj ni bil naveden natančen datum zaprtja njenih elektrarn na premog, temveč je bilo navedeno, da je upravljavec premogovnika, ki je oskrboval družbo Uniper, načrtoval obratovanje do sredine tridesetih let 21. stoletja.

254    Poleg tega iz sporočila za javnost nemške zvezne vlade z dne 15. januarja 2020, ki ga Komisija navaja v dupliki, izhaja, da je bil med nemško zvezno vlado in zveznimi deželami dosežen sporazum o opustitvi premoga. Cilj tega sporazuma je bil uresničiti priporočila komisije za rast, strukturne spremembe in zaposlovanje. Poleg tega je družba Uniper v sporočilu za javnost z dne 30. januarja 2020 navedla, da želi postopoma opustiti premog in da je v poročilu komisije za rast, strukturne spremembe in zaposlovanje predlagano, naj nemška zvezna vlada sklene sporazum z njo, da elektrarna na premog Datteln 4 ne bo začela obratovati v zameno za finančno nadomestilo. V tem okviru je bil sprejet zakon o opustitvi premoga. Opozoriti je treba tudi, da čeprav člen 4 tega zakona določa časovni okvir za zmanjšanje in ustavitev emisij iz elektrarn na premog, v nasprotju z zakonom o opustitvi jedrske energije ne navaja imen zadevnih elektrarn.

255    Zato tudi če je Komisija vedela, da se pripravlja zakon o opustitvi premoga in da bo družba Uniper ustavila obratovanje svojih elektrarnah na premog, ni mogla poznati ali celo predvideti natančnih podrobnosti izvajanja tega zakona, ker so bile te v vsakem primeru podrobno določene šele januarja 2020. Poleg tega tožečo stranko zanima samo družba Uniper, ne da bi upoštevala verjetne učinke tega zakona na položaj družbe RWE, ki ima prav tako v lasti elektrarne na premog. Ker so, nazadnje, obrati za proizvodnjo električne energije iz konvencionalnih virov družbe E.ON, na katere se nanaša koncentracija, jedrski obrati in ne elektrarne na premog, je treba ugotoviti, da Komisiji ni bilo treba upoštevati sprememb, ki jih je ta zakon povzročil na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, da bi razumno predvidela učinke koncentracije na tako na novo opredeljen trg. To je bilo še toliko bolj upravičeno, ker bi morala Komisija glede na to, da naj bi se premog prenehal uporabljati do leta 2038, za tako upoštevanje izdelati napoved za zelo oddaljeno prihodnost, ki bi jo lahko zaznamovale druge spremembe, ki jih še ni bilo mogoče predvideti, vendar bi lahko dodatno spremenile strukturo trga.

256    Zato je treba zavrniti trditev tožeče stranke v zvezi s tem in tudi njeno trditev o spremembi strukture trga zaradi poslabšanja položaja družbe Uniper zaradi zaprtja njenih elektrarn na premog.

257    Poleg tega tožeča stranka trdi, da zakon o opustitvi premoga povzroča izkrivljanje konkurence, saj naj bi nemška vlada družbi RWE dodelila znatna finančna sredstva. V zvezi s tem je treba vsekakor ugotoviti, da Komisija, kot trdi sama, prav mehanizma javnih razpisov Zvezne republike Nemčije ni opredelila kot izkrivljanje konkurence. Nasprotno, ugotovila je, da je pomoč, ki jo pomenijo ta finančna sredstva, združljiva z notranjim trgom (Sklep Komisije C(2020) 8065 final z dne 25. novembra 2020 o državni pomoči SA.58181 (2020/N) – Mehanizem javnih razpisov za opustitev premoga v Nemčiji).

258    Iz vsega navedenega sledi, da Komisija ni imela informacij, ki bi ji omogočale izvedbo prospektivne analize, ki bi temeljila na daljšem obdobju od tistega, ki ga je uporabila, to je od tri do pet let od priglasitve koncentracije. Zato pri razmejitvi obdobja analize ni storila očitne napake pri presoji.

259    Očitek, ki se nanaša na napačno razmejitev obdobja analize, je torej treba zavrniti.

d)      Tretji očitek: napačna ocena tržne moči družbe RWE

260    Tožeča stranka Komisiji očita, da je napačno ocenila tržni položaj družbe RWE, ko je ugotovila, da povečanje tržne moči družbe RWE ni bilo ovira. Na prvem mestu, trdi, da je Komisija pri analizi tržne moči družbe RWE upoštevala le tržne deleže tega podjetja. Na drugem mestu, Komisija naj bi storila napako pri analizi tržnih deležev in drugih upoštevnih dejavnikov, in sicer ključne vloge družbe RWE na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, spodbud za družbo RWE za izvajanje strategij zadržanja zmogljivosti in za druge strateške uporabe njenega proizvodnega portfelja ter ključne vloge družbe RWE na trgu izravnalnih in pomožnih storitev.

261    Komisija ob podpori družb E.ON in RWE izpodbija trditve tožeče stranke.

262    Preučiti je treba vsakega od očitkov, ki jih navaja tožeča stranka, pri čemer je treba začeti z očitkom, ki se nanaša na dejavnike, ki jih je upoštevala Komisija.

1)      Elementi, ki jih je Komisija upoštevala za analizo tržne moči družbe RWE

263    Tožeča stranka Komisiji očita, da je analizo naraščajoče tržne moči družbe RWE opravila izključno na podlagi tržnih deležev, ne da bi upoštevala dodatne dejavnike. Komisija naj bi analizo tržne moči omejila na tržne deleže proizvajalcev, izračunane na podlagi količin proizvedene električne energije in zmogljivosti, ne da bi uporabila druge dejavnike, ki so upoštevni v skladu s standardi nadzora koncentracij in ki so bili uporabljeni v prejšnjih analizah nemškega trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Tožeča stranka se natančneje sklicuje na stopnjo koncentracije, izračunano na podlagi Herfindahl-Hirschmanovega indeksa (v nadaljnjem besedilu: indeks HHI), ključno vlogo družbe RWE, kot je razvidna iz indeksa RSI, analize, ki so jih predložile tretje osebe, in študijo Oxera ali celo raziskavo trga. Komisija naj tako ne bi obravnavala glavnega dela pomislekov glede konkurence, ki izhajajo iz koncentracije. S tem naj bi Komisija storila očitno napako pri presoji.

264    V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija pri svoji preučitvi tržne deleže obravnavala predvsem v oddelku 5.1.1 izpodbijanega sklepa, naslovljenem „Struktura trga“ (točke od 25 do 29), in v oddelku 5.1.2 izpodbijanega sklepa, naslovljenem „Povečanje zaradi koncentracije“ (točke od 30 do 35).

265    Poleg tega je Komisija podrobno opisala „Shemo subvencij za sredstva za pridobivanje energije iz obnovljivih virov“ (oddelek 5.1.3 izpodbijanega sklepa, točke od 36 do 39) in „Stališče priglasiteljice“ (oddelek 5.1.4 izpodbijanega sklepa, točke od 40 do 42), ki temelji predvsem na, prvič, majhnih skupnih tržnih deležih, drugič, minimalnem povečanju teh deležev, tretjič, prisotnosti drugih konkurentov in, četrtič, neokrepitvi ključne vloge družbe RWE.

266    Glede na tržne deleže in elemente, navedene v prejšnji točki, je Komisija opravila analizo v oddelku 5.1.5, naslovljenem „Ocena Komisije“ (točke od 43 do 65). Pri tem je ugotovila, da glede na omejeno in začasno povečanje tržnih deležev na celotnem trgu ali v vseh obravnavanih segmentih na prvi pogled ni verjetno, da bi to povečanje bistveno okrepilo tržno moč družbe RWE (točka 47 izpodbijanega sklepa).

267    Vendar se Komisija ni ustavila pri tej ugotovitvi. Priznala je namreč, da lahko podjetje, ki ima omejene tržne deleže, zaradi narave trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije kljub temu vpliva na cene. Zato je analizirala zmožnost in interes družbe RWE, da vpliva na cene (točka 48 izpodbijanega sklepa). Komisija je to analizo začela z oceno tveganja, povezanega s strategijami zadržanja zmogljivosti (točke od 49 do 58 izpodbijanega sklepa), in ugotovila, da ob upoštevanju proizvodnega portfelja družbe RWE in odgovorov na raziskavo trga koncentracija ni povečala zmožnosti družbe RWE, da v odločilnem obsegu zadrži del svoje proizvodnje (točka 54 izpodbijanega sklepa). Komisija je nato preučila analize RSI, ki so jih predložile družba RWE in tretje osebe (oddelek 5.1.5.1 izpodbijanega sklepa, točke od 59 do 65), in ugotovila, da te analize niso takšne, da bi spremenila svojo ugotovitev, in sicer da koncentracija ne bo bistveno spremenila zmožnosti ali interesa družbe RWE za izkrivljanje konkurence (točka 65 izpodbijanega sklepa).

268    Komisija je ob upoštevanju tržnih deležev ter zlasti njihovega majhnega in začasnega povečanja, analize zmožnosti družbe RWE za zadržanje zmogljivosti in analiz ključne vloge družbe RWE ugotovila, da koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom. Po mnenju Komisije ta ugotovitev velja ne glede na to, ali se za trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Nemčiji šteje, da zajema celotno proizvodnjo ali da je razdeljen na proizvodnjo električne energije iz konvencionalnih virov in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (oddelek 5.1.6 izpodbijanega sklepa, točka 66).

269    Poleg tega se je Komisija glede na naravo zadevne industrije odločila, da bo analizirala druge elemente, ki bi lahko pokazali konkurenčni vpliv na trge, kot so analize na podlagi indeksa RSI glede na ključno vlogo ali indeks „Return on Withholding Capacity Index“ (indeks donosa zadržanih zmogljivosti, v nadaljnjem besedilu: indeks RWC), da bi analizirala zmožnost zadržanja. Komisija je upoštevala tudi odgovore na raziskavo trga, na katere se je večkrat sklicevala (točke 53, 59, 67, 71, 92, 94 in opomba 9 izpodbijanega sklepa). Nazadnje, Komisija je analizirala pomisleke, ki so jih izrazile nekatere tretje osebe, ki so odgovorile na raziskavo trga, v zvezi z manjšinskim deležem družbe RWE v družbi E.ON ter učinki koncentracije na trge, ki niso trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije v Nemčiji.

270    Res je, kot trdi tožeča stranka, da Komisija v izpodbijanem sklepu ni analizirala indeksa HHI.

271    V skladu s točko 14 Smernic stopnja koncentracije pogosto zagotavlja koristne prve podatke o strukturi trga in pomembnosti strank, udeleženih v koncentraciji. Iz točke 16 Smernic tudi izhaja, da lahko celotna stopnja koncentracije na trgu zagotovi koristne podatke o stanju na področju konkurence. V skladu s to točko pa Komisija za merjenje stopenj koncentracije pogosto uporablja indeks HHI, ki je enak vsoti kvadratov posamičnih tržnih deležev vseh podjetij na trgu. Medtem ko lahko da absolutna vrednost indeksa HHI začetni podatek o konkurenčnem pritisku na trgu po koncentraciji, je sprememba indeksa HHI, znana kot „delta“, koristen približek spremembe stopnje koncentracije, ki je neposredna posledica koncentracije. Vendar niti točka 14 niti točka 16 Smernic ne zahtevata, da Komisija v vseh svojih odločitvah obravnava indeks HHI (glej sodbo z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, EU:T:2013:306, točki 65 in 66 ter navedena sodna praksa).

272    Poleg tega je treba ugotoviti, da so v točkah od 19 do 21 Smernic v bistvu opredeljeni pragovi indeksa HHI, pod katerimi je malo verjetno, da bi koncentracija vzbujala pomisleke glede konkurence. Tako Komisija v Smernicah med drugim meni, da je malo verjetno, da bi transakcija povzročila horizontalne pomisleke glede konkurence na trgu, kadar je indeks HHI po transakciji med 1000 in 2000 ter delta pod 250 ali kadar je indeks HHI po transakciji večji od 2000 in delta pod 150, razen v izjemnih primerih.

273    V obravnavani zadevi je treba navesti, da tožeča stranka ni predložila lastnih izračunov indeksa HHI. To pa bi morala storiti, da bi dokazala, da bi Komisija, če bi ga upoštevala, prišla do drugačnega sklepa glede učinkov koncentracije na trg.

274    Iz navedenega sledi, da ne samo, da je Komisija pri oceni tržne moči družbe RWE upoštevala še druge upoštevne dejavnike, razen tržnih deležev, temveč da tožeča stranka poleg tega ni dokazala, kako bi lahko upoštevanje indeksa HHI, ki se s sodno prakso, navedeno v točki 271 zgoraj, ne zahteva, ali morebitnih drugih dejavnikov postavilo pod vprašaj sklepne ugotovitve Komisije.

275    Zato je treba preučiti analizo, ki jo je Komisija opravila glede, prvič, tržnih deležev družbe RWE in, drugič, drugih dejavnikov.

2)      Analiza tržnih deležev

276    Tožeča stranka trdi, da je Komisija pri oceni tržnih deležev storila očitno napako pri presoji.

277    V zvezi s tem tožeča stranka, na prvem mestu, uporablja podatke, ki se razlikujejo od tistih, ki so jih predložile stranke, udeležene v koncentraciji, in na katere naj bi se Komisija oprla pri analizi tržnih deležev družbe RWE. Ugotoviti pa je treba, da tožeča stranka ne navaja obstoja nobenega pravnega pravila, ki bi Komisiji prepovedovalo, da se opre na podatke, ki so jih v okviru upravnega postopka predložile same stranke, udeležene v koncentraciji, ali, nasprotno, ki bi jo zavezovalo, da opravi lastno raziskavo trga neodvisno od podatkov, ki so jih predložile stranke koncentracije (glej v tem smislu sodbo z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 126).

278    Poleg tega se tožeča stranka omeji na uporabo lastnih podatkov, ne da bi pojasnila, zakaj podatki, ki jih je uporabila Komisija, niso pravilni.

279    Vendar ne more zadostovati, da tožeča stranka uporabi podatke, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je Komisija uporabila v izpodbijanem sklepu, da bi dokazala, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ne da bi predložila konkretne dokaze za to, da upoštevanje podatkov v izpodbijanem sklepu pomeni očitno napako pri presoji Komisije (glej v tem smislu sodbo z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 156).

280    Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni dokazala, da so bili podatki, ki jih je uporabila Komisija, nepravilni.

281    Na drugem mestu je treba preveriti, ali je Komisija pri analizi podatkov, ki jih je uporabila, storila očitno napako pri presoji.

282    Opozoriti je treba, da Komisija pri presojanju protikonkurenčnih učinkov koncentracije primerja konkurenčne pogoje, ki bi bili posledica priglašene koncentracije, s pogoji, ki bi prevladali brez koncentracije (sodba z dne 23. maja 2019, KPN/Komisija, T‑370/17, EU:T:2019:354, točka 115).

283    Poudariti je treba, da je obstoj velikih tržnih deležev izjemno pomemben, pri čemer je razmerje med tržnimi deleži, ki jih imajo podjetja, ki so stranke, udeležene pri koncentraciji, in njihovi konkurenti, zlasti tisti, ki so neposredno za njimi, upošteven pokazatelj obstoja prevladujočega položaja. Poleg tega lahko posebno velik tržni delež sam po sebi pomeni dokaz obstoja prevladujočega položaja, zlasti kadar imajo druga podjetja na trgu veliko manjše deleže (sodba z dne 23. februarja 2006, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija, T‑282/02, EU:T:2006:64, točka 201). Nasprotno pa se lahko za koncentracije, ki zaradi omejenega tržnega deleža udeleženih podjetij ne morejo ovirati učinkovite konkurence, šteje, da so združljive s skupnim trgom (uvodna izjava 32 Uredbe št. 139/2004).

284    Iz točke 17 Smernic izhaja, po eni strani, da je lahko zelo velik tržni delež, ki znaša 50 % in več, sam po sebi dokaz za obstoj prevladujočega položaja na trgu in, po drugi strani, da če lahko pri tržnem deležu, manjšem od 50 %, koncentracija kljub temu vzbuja pomisleke o konkurenci, je to zaradi drugih dejavnikov, kot sta zlasti moč konkurentov in njihovo število (sodba z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 59).

285    V tem okviru je torej treba ugotoviti, ali je Komisija v obravnavani zadevi, kot trdi tožeča stranka, storila očitno napako pri presoji, s tem da je napačno ocenila tržni položaj družbe RWE in ugotovila, da povečanje tržne moči družbe RWE ni bilo ovira.

286    V obravnavani zadevi je Komisija, prvič, v točki 26 in naslednjih izpodbijanega sklepa navedla, da je imela družba RWE na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije pred koncentracijo na trgu celotne proizvodnje električne energije tržni delež med 20 % in 30 %, in sicer [zaupno] %,(1) za proizvodnjo električne energije ter med 20 % in 30 %, in sicer [zaupno] %, za inštalirano proizvodno zmogljivost. Družba RWE bi zaradi koncentracije pridobila dodatni tržni delež v višini med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (to je [zaupno] TWh), pri celotni proizvodnji električne energije in v višini med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (to je [zaupno] MW), pri inštalirani proizvodni zmogljivosti (točka 27, preglednica 1 in opomba 26 izpodbijanega sklepa). Vendar bi zaradi koncentracije M.8870 povečanje znašalo le od 0 % do 1 %, in sicer [zaupno] %, pri proizvodnji električne energije (to je [zaupno] TWh), in od 0 % do 1 %, in sicer [zaupno] % (to je [zaupno] MW), pri inštalirani proizvodni zmogljivosti (točka 34 in opomba 36 izpodbijanega sklepa). To je mogoče pojasniti z dejstvom, da bi se s koncentracijo M.8870 nekatera proizvodna sredstva družbe innogy, nekdanje hčerinske družbe družbe RWE, prenesla na družbo E.ON.

287    Drugič, Komisija je glede proizvodnje električne energije iz konvencionalnih virov poudarila, da je imela družba RWE pred koncentracijo tržni delež med 30 % in 40 %, in sicer [zaupno] %, pri proizvodnji električne energije in med 20 % in 30 %, in sicer [zaupno] %, pri inštalirani proizvodni zmogljivosti ter da bi koncentracija družbi RWE zagotovila dodaten tržni delež v višini med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (to je [zaupno] TWh), pri proizvodnji električne energije ali v višini med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (to je približno [zaupno] MW), pri inštalirani proizvodni zmogljivosti (točka 28, preglednica 2 in opomba 28 izpodbijanega sklepa). Zaradi koncentracije M.8870 bi povečanje znašalo le med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] %, pri proizvodnji električne energije (točka 34 izpodbijanega sklepa).

288    Tretjič, v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov je Komisija navedla, da je imela družba RWE pred koncentracijo tržni delež med 0 % in 5 %, in sicer [zaupno] %, pri proizvodnji električne energije in med 0 % in 5 %, in sicer [zaupno] %, pri inštalirani proizvodni zmogljivosti ter da bi koncentracija družbi RWE zagotovila dodaten tržni delež v višini med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (to je [zaupno] TWh), pri proizvodnji električne energije in v višini med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (to je približno [zaupno] MW), pri inštalirani proizvodni zmogljivosti (točka 29, preglednica 3 in opomba 31 izpodbijanega sklepa). Zaradi koncentracije M.8870 bi torej povečanje znašalo le med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] %, pri proizvodnji električne energije (točka 34 izpodbijanega sklepa).

289    Zato bi s koncentracijo družba RWE pridobila dodatni tržni delež v višini največ med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] %. Tako omejenega povečanja samega po sebi ni mogoče šteti za znatnega.

290    Na podlagi tega je treba ugotoviti, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ko je menila, da koncentracija ne bo povzročila znatnega povečanja tržnih deležev družbe RWE, ne glede na sprejeto razmejitev trga.

291    Poleg tega se bo s prenehanjem obratovanja elektrarne Gundremmingen C, predvidenim za 31. december 2021, in elektrarne Emsland, predvidenim za najpozneje 31. december 2022, del povečanja tržnih deležev še resorbiral, in sicer [zaupno] od [zaupno] TWH proizvodnje in [zaupno] od [zaupno] MW inštalirane proizvodne zmogljivosti. Tako se povečanje, ki ostane trajno, nanaša na zmogljivost vetrnih elektrarn in znaša [zaupno] MW. Ker povečanje tržnih deležev na trgu električne energije iz konvencionalnih virov temelji izključno na pridobitvi jedrskih elektrarn, bi moralo to povečanje popolnoma izginiti po opustitvi jedrske energije, predvideni najpozneje za 31. december 2022. Tako bo neto povečanje tržnih deležev po izvedbi koncentracije M.8871 znašalo le med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (to je [zaupno] TWh), pri proizvodnji električne energije na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Poleg tega naj bi se z opustitvijo jedrske energije najpozneje do 31. decembra 2022 proizvodnja električne energije zmanjšala za [zaupno] TWh. Zato bo povečanje tržnih deležev zaradi koncentracije začasno ali celo negativno od leta 2023.

292    Glede na navedeno Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ko je ugotovila, da je dejansko povečanje zaradi koncentracije le začasno, saj naj bi v veliki meri izginilo, ko bodo jedrski obrati dokončno zaprti do konca leta 2022 (točka 35 izpodbijanega sklepa). Tako bo majhno povečanje z [zaupno] % na [zaupno] % na trgu za proizvodnjo in dobavo električne energije iz konvencionalnih virov v Nemčiji izginilo, ko bo uresničena opustitev jedrske energije.

293    Te ugotovitve ni mogoče izpodbijati z drugimi trditvami tožeče stranke.

294    Prvič, kar zadeva trditev, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je družba RWE pred koncentracijo prevladovala na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, je sicer res, da Komisija v izpodbijanem sklepu ne navaja že obstoječega prevladujočega položaja družbe RWE. Vendar če lahko Komisija na podlagi elementov v spisu ugotovi, da koncentracija ne more ustvariti ali okrepiti prevladujočega položaja, ji ni treba prej ugotoviti, ali je zadevno podjetje že imelo prevladujoč položaj.

295    Komisija torej ni storila očitne napake pri presoji, ker ni preučila, ali je bila družba RWE pred koncentracijo prevladujoče podjetje.

296    Vsekakor, kot je navedeno v točki 310 v nadaljevanju, glavni kvantitativni element, na katerega se tožeča stranka opira, da bi dokazala predhodno obstoječi prevladujoči položaj družbe RWE, in sicer ključna vloga, ki naj bi jo imela družba RWE in je izmerjena z indeksom RSI iz študije Oxera, ni znak takšnega položaja.

297    Drugič, tožeča stranka trdi, da bi pridobitev skoraj celotne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov družbe E.ON družbi RWE omogočila, da se še bolj očitno pokaže kot vodilna proizvajalka električne energije iz konvencionalnih virov in postane vodilna proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov. S to kombinacijo bi se ji odprl znaten manevrski prostor na trgu, kar bi še poslabšalo učinke koncentracije na konkurenco glede na velike strukturne ovire za vstop ter potrebo po zelo velikih kapitalskih naložbah in dolgoročnem načrtovanju.

298    V zvezi s tem, kot je bilo ugotovljeno v točkah 290 in 292 zgoraj, Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ko je menila, da je povečanje tržnih deležev omejeno in začasno. Poleg tega Komisija upravičeno poudarja, da imata družbi E.ON in RWE, kar zadeva proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, zelo majhen skupni tržni delež, ki znaša le med 0 % in 5 %, in sicer [zaupno] %. Kar zadeva proizvodnjo iz konvencionalnih virov energije, je neto povečanje, čeprav je družba RWE največja dobaviteljica v Nemčiji ([zaupno] %), omejeno ([zaupno] %) in vsekakor v celoti odvisno od obratov, ki delujejo na jedrsko energijo in katerih obratovanje naj bi bilo dokončno ustavljeno do konca leta 2022 (točka 45 izpodbijanega sklepa). Zato je Komisija sklenila, ne da bi storila očitno napako pri presoji, da je na prvi pogled malo verjetno, da bi to povečanje znatno okrepilo moč družbe RWE na nemškem trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije (točka 47 izpodbijanega sklepa).

299    Iz navedenega sledi, da Komisija pri analizi tržnih deležev družbe RWE ni storila očitne napake pri presoji.

3)      Ključna vloga družbe RWE na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije

300    Tožeča stranka Komisiji očita, da ni izčrpno preučila krepitve ključne vloge družbe RWE na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, ki je razvidna zlasti iz indeksa RSI.

301    Po mnenju tožeče stranke je imela družba RWE zlasti glede na študijo Oxera že pred koncentracijo ključno vlogo na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, kar je kazalo na prevladujoč položaj. S koncentracijo naj bi se ključna vloga družbe RWE okrepila.

302    Kot izhaja iz točke 60 izpodbijanega sklepa, se pri analizi RSI določi, ali ima družba ključno vlogo, to je, ali je nujno potrebna za zadovoljitev povpraševanja. V praksi se indeks RSI uporablja za preverjanje za vse ure v danem letu, ali zmogljivost konkurentov zadostuje za zadovoljitev povpraševanja, ko se bi subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, umaknil s trga.

303    V zvezi s tem je Komisija v točki 60 izpodbijanega sklepa pojasnila, da sta zvezni urad za varstvo konkurence in Monopolkommission (komisija za monopole, Nemčija) menila, da če ima dobavitelj ključno vlogo več kot 5 % ur v danem letu, to kaže na tržno moč.

304    Vendar je Komisija v točki 61 izpodbijanega sklepa menila, da ima indeks RSI, čeprav je priznala, da je koristen, nekatere omejitve, ki jih je treba upoštevati pri preučitvi učinkov koncentracij. Družba, ki nima ključne vloge, lahko kljub temu vpliva na veleprodajne cene, na primer z zadržanjem zmogljivosti. Poudarila je tudi, da ima lahko družba, ki ima sicer ključno vlogo, le omejen interes, da jo izkoristi, če je preostalo povpraševanje, ki ga konkurenti ne morejo zadovoljiti, majhno.

305    Kljub temu je Komisija, potem ko je pojasnila, zakaj je po njenem mnenju koristnost analiz RSI pri nadzoru koncentracij omejena, te analize upoštevala in jih preučila. V zvezi s tem lahko Komisija v okviru svoje diskrecijske pravice na tem področju opozori na omejitve modela ekonomskih analiz na podlagi indeksa RSI, ki ga je treba upoštevati pri splošni oceni koncentracije (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 6. julija 2010, Ryanair/Komisija, T‑342/07, EU:T:2010:280, točke od 116 do 118). Zato tožeča stranka Komisiji ne more očitati, da je pri analizi ključne vloge družbe RWE upoštevala omejitve analiz, ki temeljijo na indeksu RSI.

306    Komisija v opombi 46 izpodbijanega sklepa še navedla, ne da bi ji tožeča stranka oporekala, da je, odvisno od tretjih oseb, okrepitev ključne vloge, to je absolutno povečanje odstotka vseh ur v letu, v katerih bi bila družba RWE nujno potrebna za zadovoljitev povpraševanja, znašala med 0,4 % in 1,1 % v letu 2017 ter med 0,7 % in 1,1 % v letu 2019.

307    Poleg tega iz točke 62 izpodbijanega sklepa izhaja, da vse različne analize RSI, ki so bile predložene Komisiji, dosledno kažejo, po eni strani, da bo družba RWE kratkoročno, to je do leta 2022, nepogrešljiv dobavitelj za zadovoljevanje povpraševanja v bistveno manj kot 10 % vseh ur v letu in, po drugi strani, da bo vsako podaljšanje obdobij, v katerih bo družba RWE ostala nepogrešljiva, izginilo najpozneje po opustitvi jedrske energije, predvideni za konec leta 2022.

308    Komisija v točki 64 izpodbijanega sklepa tudi poudarila, da je bil samo v študiji Oxera predviden scenarij, ki je temeljil na zadržanju zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz vetrne energije in nadzoru nad sredstvi družbe E.ON za proizvodnjo iz konvencionalnih virov energije, katerih učinki so relativno večji. Vendar je Komisija menila, da predpostavke, na katerih je temeljil navedeni scenarij, niso bile podprte z dejstvi obravnavane zadeve: po eni strani, družba RWE ne bi mogla zadržati zmogljivosti proizvodnje iz obnovljivih virov energije uro za uro, saj sredstva za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije niso primerna za zadržanje; po drugi strani ji njen manjšinski delež v družbi E.ON ne bi omogočal popolnega nadzora nad vsakodnevnim upravljanjem sredstev, ki jih je ohranila družba E.ON.

309    V zvezi s tem sta, kot je ugotovljeno v točkah 322 in 391 v nadaljevanju, trditvi Komisije, v skladu s katerima, po eni strani, naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov niso primerne za zadržanje in, po drugi strani, družba RWE ne bi pridobila nadzora nad vsakodnevnim poslovanjem družbe E.ON, dokazani. Tako je Komisija lahko prepričljivo menila, da predpostavke, na katerih je temeljil model študije Oxera, niso odražale realnosti.

310    Poleg tega študija družbe Oxera ne more obstoja znatne ovire za učinkovito konkurenco opreti na ključno vlogo družbe RWE. Najprej, iz te študije izhaja, da bi imela družba RWE brez koncentracije leta 2019 ključno vlogo v 4 % ur v letu, kar je torej pod pragom 5 %, ki je po mnenju zveznega urada za varstvo konkurence in komisije za monopole znak tržne moči, tako da ni mogoče sklepati, da je imela družba RWE pred koncentracijo v tem pogledu prevladujoč položaj. Dalje, povečanje indeksa RSI zaradi koncentracije naj bi bilo omejeno. Tako za leto 2019 ta model predvideva, da se delež ur v letu, v katerih ima družba RWE ključno vlogo, poveča s 4 % pred koncentracijo na 5,5 % po koncentraciji, za leto 2022 pa z 8,6 % pred koncentracijo na 9,9 % po koncentraciji. To pomeni, da se število ur, v katerih ima RWE ključno vlogo, poveča za 1,5 odstotne točke v letu 2019 in za 1,3 odstotne točke v letu 2022. Tako se okrepitev ključne vloge družbe RWE, ugotovljena v študiji Oxera, ne razlikuje bistveno od tiste, ki so jo ugotovile tretje osebe in ki je navedena v točki 306 zgoraj. Poleg tega so vrednosti indeksa RSI za leto 2024 enake za stanje pred koncentracijo in po njej, kar dokazuje, da se ključna vloga družbe RWE zaradi koncentracije po opustitvi jedrske energije ne bo okrepila.

311    Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka ni dokazala obstoja očitne napake pri presoji v analizi Komisije glede ključne vloge družbe RWE.

4)      Spodbude za družbo RWE za izvajanje strategij zadržanja zmogljivosti in za druge strateške uporabe njenega proizvodnega portfelja

312    Tožeča stranka trdi, da je Komisija neupravičeno zanikala možnost zadržanja zmogljivosti družbe RWE, po eni strani, s tem da se je sklicevala na zanemarljivo rast družbe RWE in, po drugi strani, s tem da se je oprla na raziskavo trga, namesto da bi ocenila dodatni manevrski prostor. V zvezi s tem tožeča stranka med drugim trdi, da indeks RWC, ki se nanaša na donosnost zadržanih zmogljivosti, kaže, da je lahko družba RWE zaradi svoje tržne moči že pred koncentracijo vplivala na cene in optimizirala prihodke svojega portfelja z zadržanjem zmogljivosti. Družba RWE naj bi s koncentracijo lahko zadržala dodatne zmogljivosti in imela še večjo korist od povišanja cen. Tako naj bi indeks RWC, ki se nanaša na donosnost zadržane zmogljivosti, kazal, da je bilo zadržanje zmogljivosti za družbo RWE donosno več tisoč ur na leto.

313    Strategije zadržanja zmogljivosti, ki jih izvajajo dobavitelji, vključujejo fizično ali ekonomsko zadržanje dela njihove proizvodnje, da bi sprožili povišanje cen, za kar je za to, da bi od tega imeli korist, potrebna kombinacija prilagodljive proizvodnje (premog in plin), ki jo je mogoče zadržati, in osnovne proizvodnje (jedrska energija, lignit in obnovljivi viri energije), ki ostane v obratovanju in ima koristi od posledičnega povišanja cen.

314    Na prvem mestu je treba opozoriti, da mora Komisija na splošno oceniti, kaj je razvidno iz več indicev, ki so bili upoštevani pri oceni konkurenčnega položaja. Pri izvajanju te splošne ocene lahko Komisija nekaterim elementom da prednost, druge pa zavrže. Splošno sodišče mora preveriti zakonitost te preučitve in njeno obrazložitev (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 2010, Ryanair/Komisija, T‑342/07, EU:T:2010:280, točka 136).

315    Ugotoviti je treba, da je Komisija v točki 51 izpodbijanega sklepa menila, da dodatne zmogljivosti, ki bi jih pridobila družba RWE, ne bi bistveno okrepile njene zmožnosti ali interesa za zadržanje zmogljivosti.

316    Po eni strani imajo obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije med tehnologijami prilagodljive proizvodnje najnižje mejne stroške, zato so najdražji za zadržanje (točka 52 izpodbijanega sklepa). Proizvajalci električne energije so med raziskavo trga potrdili, da ti obrati običajno obratujejo s polno zmogljivostjo in da je njihovo zadržanje, ki je sicer tehnično mogoče, z ekonomskega vidika smiselno le v redkih primerih, ko so veleprodajne cene negativne (točka 53 izpodbijanega sklepa). Komisija je v točki 54 izpodbijanega sklepa menila, da se s pridobitvijo vetrnih elektrarn zaradi koncentracije zmožnost zadržanja družbe RWE nikakor ne bi povečala v odločilnem obsegu. Iz točke 57 izpodbijanega sklepa izhaja, da se s tem ne bi povečal niti interes družbe RWE za zadržanje zmogljivosti, saj se začasno neto povečanje zmogljivosti za proizvodnjo iz obnovljive vetrne energije v višini [zaupno] TWh plačuje v okviru sheme „neposredne prodaje“, tako da naj bi se z zvišanjem cen na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije znatno zmanjšal obseg, v katerem ima obrat, ki je upravičen do zakona EEG, koristi od zvišanja cen na navedenem trgu.

317    Po drugi strani je Komisija v točkah 55, 56 in 58 izpodbijanega sklepa navedla, da bi bilo povečanje zmožnosti družbe RWE za zadržanje zaradi pridobitve jedrskih zmogljivosti začasno in omejeno na [zaupno] TWh ali med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % celotne proizvodnje, ter da ni verjetno, da bi znatno vplivalo na interes družbe RWE, da začne izvajati strategijo zadržanja zmogljivosti.

318    Komisija je v točki 63 izpodbijanega sklepa navedla, da je samo v študiji družbe Oxera uporabljen simulacijski model, katerega namen je bil oceniti interes družbe RWE za načrtovano zadržanje zmogljivosti. Komisija je na podlagi tega modela ugotovila, da so v primeru zadržanja zmogljivosti za proizvodnjo iz konvencionalnih virov energije, kot so elektrarne na plin in premog, učinki koncentracije zelo omejeni.

319    Tako iz izpodbijanega sklepa, natančneje iz njegove točke 65, izhaja, da je Komisija analizirala študijo Oxera, s katero želi tožeča stranka podpreti svoje trditve glede možnosti in spodbud družbe RWE za zadržanje zmogljivosti, in ugotovila, da različne predložene analize, vključno s študijo Oxera, niso spremenile njenih sklepnih ugotovitev.

320    Na drugem mestu je treba preveriti, ali je Komisija pri analizi tveganja zadržanja proizvodnih zmogljivosti storila očitno napako pri presoji.

321    Kot je bilo navedeno v točkah 290 in 292 zgoraj, Komisija ni storila očitne napake, ko je menila, da povečanje tržnih deležev ni znatno in da bo to povečanje vsekakor začasno. Iz tega je treba sklepati, da po opustitvi jedrske energije, predvideni za konec leta 2022, zaradi koncentracije ne more nastati nobena dodatna zmožnost zadržanja. To ugotovitev potrjuje študija Oxera, katere model kaže, da za leto 2024 ne bo nobene dodatne spodbude za zadržanje v primerjavi s stanjem pred koncentracijo.

322    Kar zadeva dodatne zmožnosti ali spodbude za zadržanje, pridobljene kratkoročno, to je do opustitve jedrske energije, predvidene za konec leta 2022, je Komisija, po eni strani, v zvezi z obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ugotovila, da so udeleženci v raziskavi trga navedli, da obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov niso primerni za strategije zadržanja. Prav tako je treba ugotoviti, da tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve Komisije, da imajo obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov najnižje mejne stroške med obrati za proizvodnjo energijo, zaradi česar so najdonosnejši in najmanj primerni za zadržanje. Komisija je tudi preverila, ali bi lahko začasna pridobitev dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov spodbudila družbo RWE, da zadrži svoje obrate za proizvodnjo energije, ki niso obrati za proizvodnjo iz obnovljivih virov. V zvezi s tem je navedla, da bi morebitno povišanje cen zaradi zadržanja drugih obratov za proizvodnjo energije pomenilo nižje nadomestilo za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na podlagi zakona EEG. Zato je treba k začasni naravi morebitnih povečanj zmožnosti zadržanja dodati, da bi bile vse dodatne spodbude za kratkoročno zadržanje, ki bi izhajale iz zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, omejene.

323    Po drugi strani, v zvezi s pridobitvijo manjšinskega deleža v kapitalu jedrskih elektrarn Emsland in Gundremmingen C bi bile dodatne zmožnosti ali spodbude za zadržanje začasne in omejene zaradi zaprtja teh elektrarn do konca leta 2022. Ugotoviti je treba tudi, da v študiji Oxera ni bil ugotovljen obstoj znatnega povečanja spodbud za zadržanje. Kar zadeva energijo iz konvencionalnih virov energije, študija Oxera v zvezi s tem ni pokazala nobene bistvene spremembe cen in števila dobičkonosnih ur, povezane z umikom plinske elektrarne po koncentraciji. V primeru umika elektrarne na premog je število dobičkonosnih ur nekoliko večje v letih 2019 in 2022 ter skoraj enako v letu 2024.

324    Glede na navedeno je treba ugotoviti, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji, kar zadeva njeno analizo možnosti in spodbud za zadržanje zmogljivosti družbe RWE po koncentraciji.

325    Na tretjem mestu je treba analizirati dodatne pomisleke tožeče stranke, povezane z morebitno strateško uporabo proizvodnega portfelja družbe RWE, in sicer, prvič, pripravo namerno napačnih napovedi na področju električne energije iz obnovljive vetrne energije, drugič, strateško uporabo časovne razlike med trgom za dan vnaprej in bolj nestanovitnim trgom znotraj dneva ter, tretjič, manipuliranje s cenami.

326    V zvezi s tem je Komisija v točki 71 izpodbijanega sklepa navedla, da je donosnost strategije, ki temelji na namerno napačnih napovedih, da bi spodbudila večje povpraševanje po izravnalnih storitvah, za katere so značilne višje cene, težko dokazati in da je poleg tega večina konkurentov, ki so sodelovali v raziskavi trga, navedla, da dobavitelji na splošno niso imeli nobenega interesa za predložitev napačnih napovedi proizvodnje iz obnovljivih virov energije. Komisija je v točki 72 izpodbijanega sklepa ugotovila, da bi lahko koncentracija imela učinke le v dveh alternativnih scenarijih, in sicer če bi se zmogljivosti družbe RWE za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije znatno povečale ali če bi se okrepil položaj RWE na trgu izravnalnih in pomožnih storitev. Ker tožeča stranka ni zanikala upoštevnosti teh dveh scenarijev niti ni navedla drugih predpostavk, v katerih bi koncentracija lahko imela učinke, je treba preveriti samo, ali sta se ta scenarija v obravnavani zadevi uresničila.

327    Vendar je bilo v zvezi z zmogljivostjo za proizvodnjo električne energije iz vetrne energije ter zmogljivostmi na področju izravnalnih in pomožnih storitev v točki 290 zgoraj oziroma točki 331 v nadaljevanju ugotovljeno, da je lahko Komisija menila, da so bila povečanja zaradi koncentracije omejena in začasna, ne da bi pri tem storila očitno napako pri presoji. Poleg tega zmožnost ali spodbude družbe RWE za kakršno koli samovoljno določanje cen niso povezane z zmožnostjo ali spodbudami za zadržanje zmogljivosti ali z izravnalnim trgom, saj prodaja na trgu za dan vnaprej in prodaja na trgu znotraj dneva potekata na istem trgu, to je na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Omejena in začasna narava morebitnega povečanja zmogljivosti družbe RWE vodi k isti ugotovitvi: zmožnost in spodbude družbe RWE za manipuliranje s cenami se lahko zaradi koncentracije povečajo le omejeno in začasno. Zato se ni uresničil nobeden od dveh scenarijev, predvidenih v točki 326 zgoraj.

328    Vsekakor so povečanja zmogljivosti, ne glede na to, kakšen učinek bi lahko imela kratkoročno, negotova in tožeča stranka ni v skladu z zahtevanim dokaznim standardom dokazala, da obstajajo resni znaki znatnega oviranja učinkovite konkurence v zvezi s tem.

329    Zato je treba ugotoviti, da Komisija pri svoji analizi dodatnih pomislekov, ki izhajajo iz strateške uporabe proizvodnega portfelja družbe RWE, ni storila očitne napake pri presoji.

5)      Ključna vloga družbe RWE na trgu izravnalnih in pomožnih storitev

330    Tožeča stranka v bistvu trdi, da je bila družba RWE že pred koncentracijo ključni dobavitelj na trgu izravnalnih in pomožnih storitev ter da bi s koncentracijo število ur, v katerih ima družba RWE ključno vlogo, ostalo enako, vendar naj bi družba E.ON izginila kot konkurentka. Po mnenju tožeče stranke Komisija ni posebej preučila dejstva, da je imela družba RWE ključno vlogo na področju izravnalnih in pomožnih storitev.

331    Na prvem mestu je treba poudariti, da je Komisija v točki 46 izpodbijanega sklepa ugotovila, da bi bilo povečanje na trgu izravnalnih in pomožnih storitev zaradi koncentracije zelo omejeno in začasno. Komisija je navedla, da se proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije običajno ne uporablja za namene izravnave in da bi morale biti jedrske zmogljivosti predkvalificirane za to uporabo. Ta predkvalifikacija izhaja iz postopka, ki ga začne dobavitelj, ki želi sodelovati na izravnalnem trgu s proizvodno enoto in ki se je registriral pri operaterju prenosnega omrežja, pristojnem za javni razpis na področju izravnalne energije. Kar zadeva pridobljene jedrske zmogljivosti, je bila, po eni strani, elektrarna Emsland sicer predkvalificirana, vendar je družba RWE že imela vse pravice za trženje rezervne energije. Po drugi strani je elektrarna Gundremmingen C predkvalificirana za oblikovanje primarnih rezerv, to je prvih rezerv električne energije, ki se samodejno aktivirajo v primeru nestabilnosti omrežja, in minutnih rezerv, to je tretjih rezerv električne energije, ki jih operater prenosnega omrežja aktivira v skladu z mehanizmom prilagoditve, vendar ni nikoli sodelovala na dražbi primarnih rezerv.

332    Ugotoviti je treba, da tožeča stranka priznava, da se število ur, v katerih ima družba RWE ključno vlogo na trgu izravnalnih in pomožnih storitev, zaradi koncentracije ne bi spremenilo. Poleg tega je v študiji Oxera poudarjeno, da se jedrske elektrarne v praksi ne uporabljajo za izravnavo, in navedeno, da je malo verjetno, da bi koncentracija neposredno vplivala na trg izravnalnih in pomožnih storitev.

333    Zato koncentracija ne vpliva na obseg, v katerem je družba RWE nujno potrebna za zadovoljevanje celotnega povpraševanja po električni energiji na trgu izravnalnih in pomožnih storitev. Komisija je torej, ne da bi storila očitno napako, ugotovila, da se ključna vloga družbe RWE na trgu izravnalnih in pomožnih storitev ne bo okrepila.

334    Na drugem mestu, v zvezi z vplivom izginotja družbe E.ON kot konkurentke je treba opozoriti, da v skladu s študijo Oxera okrepitev položaja družbe RWE na trgu izravnalnih in pomožnih storitev izhaja iz tega izginotja. Razmerje med družbama RWE in E.ON je analizirano v točkah od 339 do 391 v nadaljevanju, vendar je že zdaj mogoče ugotoviti, da družba E.ON z majhnimi proizvodnimi zmogljivostmi, ki jih je ohranila po prodaji družbe Uniper družbi Fortum, že pred izvedbo koncentracijo ni mogla več imeti večjega pomena na trgu izravnalnih in pomožnih storitev. Poleg tega sredstva, ki so bila s koncentracijo prenesena na družbo RWE, pred koncentracijo niso imela zmogljivosti za namene izravnave iz razlogov, podrobno opisanih v točki 331 zgoraj.

335    Iz tega sledi, da tožeči stranki ne uspe omajati utemeljenosti ugotovitev Komisije v izpodbijanem sklepu glede ključne vloge, ki naj bi jo družba RWE imela na trgu izravnalnih in pomožnih storitev.

6)      Sklepna ugotovitev

336    Iz vsega navedenega izhaja, da ob upoštevanju preučitve utemeljenosti trditev tožeče stranke v zvezi z bližino strank, udeleženih v koncentraciji (glej točke od 339 do 346 v nadaljevanju), in trajno izločitvijo družbe E.ON (glej točke od 347 do 365 v nadaljevanju) Komisija pri svoji analizi vpliva koncentracije na tržno moč družbe RWE ni storila očitne napake pri presoji. V zvezi s tem je upravičeno menila, da preučitev tržnih deležev, pridobljenih s koncentracijo, in drugih dejavnikov ni pokazala, da bi lahko koncentracija bistveno spremenila tržno moč družbe RWE. Zato je treba očitek tožeče stranke, ki se nanaša na napačno presojo tržne moči družbe RWE, zavrniti.

e)      Četrti očitek: napačna ocena razmerja med družbama RWE in E.ON

337    Tožeča stranka v bistvu trdi, da Komisija ni ustrezno preučila razmerja med družbama RWE in E.ON ter zlasti vezi medsebojne odvisnosti in bližine med družbama RWE in E.ON, trajne odstranitve družbe E.ON, odločilnega vpliva družbe RWE na družbo E.ON in razdelitve trgov električne energije, o kateri sta odločili družbi RWE in E.ON. Če bi Komisija v zvezi s tem pravilno in temeljito preučila dejstva, povezana z razmerjem med družbama RWE in E.ON, ter opravila skrbno ekonomsko presojo, koncentracije ne bi razglasila za združljivo z notranjim trgom.

338    Komisija ob podpori družb E.ON in RWE izpodbija trditve tožeče stranke.

1)      Vezi medsebojne odvisnosti in bližine med družbama RWE in E.ON

339    Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno ugotovila tržno moč družbe RWE, ker ni upoštevala vezi medsebojne odvisnosti in bližine med družbama RWE in E.ON.

340    Prvič, glede neposrednih ali posrednih deležev družb RWE in E.ON v podjetjih v energetskem sektorju v Nemčiji tožeča stranka v bistvu meni, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker ni upoštevala deležev družb RWE in E.ON v celotnem energetskem sektorju.

341    Vendar tožeča stranka ne pojasni, kako bi ti deleži lahko vplivali na analizo ovir za konkurenco, povezanih s koncentracijo. Tožeča stranka namreč zgolj navaja število deležev družb RWE in E.ON v drugih podjetjih, ne da bi pojasnila, ali so ta podjetja dejavna na upoštevnih trgih, kakšen položaj imajo na trgu, kako bi njihov odnos z družbama RWE in E.ON lahko oviral konkurenco in ali bi bile te hipotetične ovire posledice, povezane s koncentracijo.

342    Poleg tega je treba poudariti, da je Komisija pri oceni koncentracije dejansko upoštevala proizvodne zmogljivosti hčerinskih družb in podjetij, v kapitalu katerih imata družbi RWE in E.ON deleže. Tako je Komisija v tržnih deležih, pripisanih družbama RWE in E.ON v preglednici 1 izpodbijanega sklepa, družbama RWE in E.ON pripisala vse proizvodne zmogljivosti, ki jih nadzorujeta neposredno ali posredno prek hčerinskih družb. Zato je Komisija dejansko upoštevala neposredne in posredne deleže družb RWE in E.ON.

343    Drugič, glede trditve tožeče stranke, da imata družbi E.ON in RWE zelo podobno strukturo in položaj, tožeča stranka v bistvu trdi, da je ta bližina dodaten pokazatelj tržne moči družbe RWE.

344    Vendar tožeča stranka v zvezi s tem ne pojasni, kako bi vzporedni razvoj borznih cen teh dveh podjetij in ugotovljeni poslovni rezultat ali dejstvo, da imata družbi E.ON in RWE sedež v istem mestu, vplivali na uporabo prava o koncentracijah in zlasti, kako bi lahko ti elementi vplivali na vzpostavitev ali okrepitev prevladujočega položaja družbe RWE. Ti elementi so nasprotno zgolj stranski. Dejstvo, da imata obe podjetji sedež v Essnu (Nemčija), namreč ni upoštevno za oceno učinkov koncentracije na trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Vzporedni razvoj njunih prihodkov in njune tržne vrednosti je mogoče pojasniti z običajnim razvojem dveh podjetij, ki delujeta v istem sektorju.

345    Tretjič, tožeča stranka tudi ne pojasni, kako bi lahko zgolj geografska bližina osebja družb RWE in E.ON pripeljala do usklajevanja med podjetjema, ki je v nasprotju s členom 101 PDEU ali pravom o koncentracijah.

346    Zato Komisija ni storila očitne napake pri presoji, kar zadeva vezi medsebojne odvisnosti in bližine med družbama RWE in E.ON.

2)      Trajna odstranitev družbe E.ON

347    Tožeča stranka trdi, da Komisija ni preučila izginotja družbe E.ON in nastalih negativnih posledic za konkurenco, kar naj bi bila glavna konkurenčna težava, ki jo pomeni koncentracija.

348    Tožeča stranka v bistvu trdi, da je družba E.ON izvajala zdrav konkurenčni pritisk na družbo RWE in da je najpomembnejši rezultat koncentracije trajno izginotje družbe E.ON kot potencialne konkurentke na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter na trgu izravnalnih in pomožnih storitev. Tako naj Komisija ne bi upoštevala točke 27 Smernic glede na, prvič, bližino strank, udeleženih v koncentraciji, v smislu konkurence, drugič, sposobnost podjetij, udeleženih v koncentraciji, da omejijo širitev manjših konkurentov, in tretjič, izločitev pomembne konkurenčne sile zaradi koncentracije.

349    Opozoriti je treba, da so, kot je navedeno v točki 185 zgoraj, za Komisijo obvestila, ki jih sprejme na področju nadzora nad koncentracijami, zavezujoča, če ne odstopajo od standardov, ki jih določata Pogodba in Uredba št. 139/2004 (sodbi z dne 3. aprila 2003, BaByliss/Komisija, T‑114/02, EU:T:2003:100, točka 143, in z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 58).

350    Vendar Smernice ne zahtevajo, da se v vseh primerih preučijo vsi elementi, ki jih omenjajo, saj ima Komisija diskrecijsko pravico, da določene elemente upošteva ali ne (sodba z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 274).

351    Nazadnje, sodni nadzor Splošnega sodišča nad izpodbijanim sklepom ne sme biti omejen le na preučitev, ali je Komisija upoštevala ali prezrla elemente, ki so v Smernicah navedeni kot upoštevni za presojo učinkov koncentracije na konkurenco. Splošno sodišče mora v okviru tega nadzora preveriti tudi, ali lahko morebitne opustitve s strani Komisije povzročijo dvome o njenem sklepu, da zadevna koncentracija ne sproža resnih pomislekov, kar zadeva njeno združljivost z notranjim trgom (glej v tem smislu sodbo z dne 9. julija 2007, Sun Chemical Group in drugi/Komisija, T‑282/06, EU:T:2007:203, točka 61 in navedena sodna praksa).

352    Ugotoviti je treba, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da so bili tržni deleži družbe RWE pred koncentracijo (leta 2017) omejeni, in sicer med 20 % in 30 % (natančneje [zaupno] %) na trgu celotne proizvodnje električne energije v Nemčiji, med 30 % in 40 % (natančneje [zaupno] %) na trgu proizvodnje električne energije iz konvencionalnih virov v Nemčiji ter med 0 % in 5 % (natančneje [zaupno] %) na trgu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v Nemčiji, ter da so ustrezna povečanja po koncentraciji, ki so znašala med 0 % in 1 % (in sicer [zaupno] %), med 0 % in 1 % (in sicer [zaupno] %) ter med 0 % in 1 % (tj. [zaupno] %), na teh trgih omejena (točke od 27 do 29 izpodbijanega sklepa). Povečanje naj bi bilo še manjše, ker bodo nekatera proizvodna sredstva družbe innogy po koncentraciji M.8870 trajno prenesena na družbo E.ON, tako da naj bi povečanje tržnih deležev družbe RWE po koncentraciji znašalo [zaupno] %, [zaupno] % in [zaupno] % na teh zadevnih trgih (točki 33 in 34 izpodbijanega sklepa).

353    V zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov je Komisija glede na tržne deleže upravičeno ugotovila, da je ta proizvodnja razdrobljena in razpršena med številne dobavitelje ter da je z [zaupno] TWh leta 2017 delež družbe RWE znašal med 0 % in 5 %, in sicer manj kot [zaupno] %, in da so bila sredstva družbe E.ON še manjša z [zaupno] TWh, to je med 0 % in 1 %, in sicer [zaupno] % (točka 29 izpodbijanega sklepa). Komisija je tudi ugotovila, da je delež družbe RWE glede na skupno inštalirano zmogljivost znašal med 0 % in 5 %, in sicer [zaupno] %, in da je zmogljivost sredstev družbe E.ON za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije znašala približno [zaupno] MW, kar pomeni med 0 % in 1 %, to je približno [zaupno] %, inštalirane zmogljivosti za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije v Nemčiji (opomba 31 izpodbijanega sklepa).

354    Kot izhaja iz točk 290, 292 in 321 zgoraj, je Komisija, ne da bi storila očitno napako pri presoji, ugotovila, da je povečanje tržnih deležev družbe RWE zaradi koncentracije omejeno in začasno.

355    Glede na navedeno, tudi če Komisija ni analizirala nekaterih elementov, ki bi jih morala v skladu s točko 27 Smernic, takšne opustitve ne morejo postaviti pod vprašaj ugotovitve Komisije, da koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom.

356    Poleg tega tožeča stranka napačno razume področje uporabe točke 27 Smernic. V Smernicah so kot elementi konkurence, ki jih je treba preučiti v okviru enostranskih protikonkurenčnih učinkov, navedeni, prvič, ali so stranke, udeležene v koncentraciji, bližnji konkurenti (točke od 28 do 30), drugič, ali lahko subjekt, nastal s koncentracijo, ovira širitev konkurentov (točka 36) ali, tretjič, ali koncentracija odpravlja pomemben konkurenčni pritisk (točki 37 in 38).

357    V zvezi s tem zadostuje opozoriti, prvič, da koncentracija zadeva družbo RWE in sredstva družbe E.ON in ne družbi RWE in E.ON, tako da družba E.ON ne bo izginila zaradi koncentracije. Drugič, zdi se, da tožeča stranka trdi, da sta družbi RWE in E.ON bližnji konkurentki in da bi lahko ovirali širitev drugih konkurentov. Vendar je vprašanje, po eni strani, ali so sredstva družbe E.ON, ki jih je pridobila družba RWE, in družba RWE bližnji konkurenti in, po drugi strani, ali lahko sredstva družbe E.ON, ki jih je pridobila družba RWE, in družba RWE ovirajo širitev konkurentov. Tožeča stranka izhaja iz napačne predpostavke, da je družba RWE s svojim manjšinskim deležem pridobila celotno družbo E.ON, kar ni pravilno, kot je ugotovljeno v točkah od 366 do 391 v nadaljevanju.

358    Tretjič, v zvezi z izginotjem konkurenčnega pritiska družbe E.ON na družbo RWE zaradi koncentracije je treba poudariti, da samo zmanjšanje konkurenčnega pritiska, ki bi bilo zlasti posledica izginotja podjetja, ki ima pomembnejšo vlogo, kot bi lahko sklepali iz njegovih tržnih deležev, samo po sebi ne zadostuje, da se dokaže znatno oviranje učinkovite konkurence.

359    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da zmanjšanje proizvodne zmogljivosti družbe E.ON ni samo posledica koncentracije.

360    Po eni strani je namreč treba poudariti, ne da bi to tožeča stranka izpodbijala, da je družba E.ON že samostojno sprejela odločitev, da bistvene dele svoje dejavnosti proizvodnje električne energije iz konvencionalnih virov, razen predvsem zmogljivosti jedrskih elektrarn, prenese na svojo nekdanjo hčerinsko družbo Uniper in da svoj delež, ki ga je imela v kapitalu zadnjenavedene, proda družbi Fortum.

361    Po drugi strani je nemški zakonodajalec odločil, da je treba jedrske elektrarne družbe E.ON zapreti najpozneje do konca leta 2022, tako da družba E.ON teh sredstev, tudi če bi jih ohranila, od tega datuma ne bi mogla več uporabljati. Tako se je dejavnost proizvodnje električne energije družbe E.ON močno zmanjšala že pred koncentracijo in naj bi se še naprej zmanjševala.

362    Poleg tega je iz preglednice 1 izpodbijanega sklepa mogoče sklepati, da bo družba RWE prevzela le približno [zaupno] celotne proizvodnje družbe E.ON v letu 2017. Kar zadeva energijo iz konvencionalnih virov, bo delež celotne proizvodnje družbe E.ON v letu 2017, ki ga bo prevzela družba RWE, znašal le približno [zaupno] (preglednica 2 izpodbijanega sklepa). Kar zadeva energijo iz obnovljivih virov, bo družba RWE prevzela štiri sedmine proizvodnje družbe E.ON (preglednica 3 izpodbijanega sklepa). Družba E.ON torej po koncentraciji ne bo izginila kot konkurentka.

363    Zato, čeprav se pomen družbe E.ON na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije zmanjšuje, to ni izključno povezano s koncentracijo, ampak je tudi posledica drugih transakcij tega gospodarskega subjekta.

364    Poleg tega je treba tudi poudariti, da je Komisija upoštevala merila, ki presegajo tržne deleže (točka 48 in naslednje izpodbijanega sklepa). Zato, čeprav je Komisija konkurenčno razmerje med družbama E.ON in RWE ocenila predvsem na podlagi analize tržnih deležev, ostaja dejstvo, da je preučila tudi druge elemente, kot so ključna vloga ali zmožnosti zadržanja družbe RWE (glej točko 267 zgoraj) in manjšinski delež družbe RWE v družbi E.ON (glej točko 372 v nadaljevanju).

365    Iz navedenega izhaja, da Komisija ni kršila točke 27 Smernic.

3)      Odločilni vpliv družbe RWE na družbo E.ON

366    Tožeča stranka trdi, da delež v družbi E.ON družbi RWE ne daje le odločilnega vpliva na pomembne poslovne odločitve, temveč da je učinek in dejanski cilj celotne koncentracije omogočiti družbi RWE, da nadzoruje operativno dejavnost družbe E.ON ter da družbo E.ON konkretno in trajno izključi iz konkurence pri proizvodnji in tako družbi E.ON onemogoči, da bi ponovno postala proizvajalka in konkurentka družbe RWE. Tako naj bi lahko družba RWE s svojim vplivom kot delničarka družbe E.ON omejevala konkurenco in okrepila svoj položaj v proizvodnji.

367    Uvodoma je treba pojasniti, da Splošnemu sodišču v okviru sodne presoje vsebine izpodbijanega sklepa ni treba preučiti, ali je bil vpliv, ki ga je družba RWE izvajala na družbo E.ON, odločilen v smislu člena 3 Uredbe št. 139/2004, temveč le, ali je družba RWE lahko izvajala odločilen vpliv na družbo E.ON (glej točko 76 izpodbijanega sklepa), tako da bi lahko koncentracija znatno ovirala učinkovito konkurenco v smislu člena 2(3) Uredbe št. 139/2004.

368    V zvezi s tem je treba, kot je bilo opozorjeno v točki 114 zgoraj, kadar dobesedna razlaga določbe prava Unije ne omogoča ocene njenega natančnega področja uporabe, zadevno ureditev razlagati v skladu z njenim namenom in njeno splošno sistematiko.

369    Kar zadeva cilje, zastavljene z Uredbo št. 139/2004, iz njenih uvodnih izjav 5, 6 in 8 izhaja, da je njen namen zagotoviti, da prestrukturiranje podjetij ne povzroči trajne škode konkurenci. V skladu s temi uvodnimi izjavami mora zato pravo Unije vsebovati določbe, ki se uporabljajo za tiste koncentracije, ki lahko bistveno ovirajo učinkovito konkurenco na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, in ki omogočajo učinkovit nadzor vseh koncentracij glede na njihov učinek na strukturo konkurence v Uniji. Zato bi se morala ta uredba uporabljati za pomembne strukturne spremembe, katerih učinek na trg presega nacionalne meje države članice (sodba z dne 7. septembra 2017, Austria Asphalt, C‑248/16, EU:C:2017:643, točki 20 in 21).

370    S konkurenčnega vidika lahko tudi manjšinski deleži med konkurenti povzročijo usklajene protikonkurenčne učinke, s tem da vplivajo na zmožnost in motiviranost udeležencev na trgu, da se tiho ali izrecno dogovarjajo, da bi dosegli nadkonkurenčne koristi.

371    Zato mora Komisija v okviru analize koncentracije preveriti, ali lahko manjšinski delež, ki ga je družba RWE pridobila v družbi E.ON, pripelje do znatnega oviranja učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu.

372    V obravnavani zadevi je Komisija v izpodbijanjem sklepu analizirala, po eni strani, horizontalne učinke, in sicer zmanjšanje interesa družb RWE in E.ON za konkuriranje na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, in, po drugi strani, vertikalne učinke, opredeljene kot sposobnost ali interes družb RWE in E.ON, da izključita konkurente v zgornjem in spodnjem delu verige (točke 75 in od 79 do 95 izpodbijanega sklepa).

373    Komisija ter družbi RWE in E.ON navajajo sporazum o odnosih med vlagatelji, sklenjen med družbama RWE in E.ON, da bi minimizirali vpliv, ki bi ga družba RWE lahko imela na družbo E.ON zaradi pridobitve 16,67‑odstotnega manjšinskega deleža.

374    Prvič, iz tega sporazuma izhaja, da so glasovalne pravice, ki jih lahko družba RWE uveljavlja na skupščinah delničarjev, omejene na 16,67 %, ne glede na stopnjo navzočnosti (točka 76 izpodbijanega sklepa).

375    Komisija je zaradi te omejitve lahko menila, ne da bi storila očitno napako pri presoji, da družba RWE ne bo imela nikakršnega pomembnega vpliva na vsakodnevno obratovanje proizvodnih sredstev družbe E.ON (točka 81 izpodbijanega sklepa). V zvezi s tem, čeprav družba RWE zaradi tega deleža postane največji delničar družbe E.ON in je lastništvo deležev v družbi E.ON razdrobljeno, ostaja dejstvo, da bodo glasovalne pravice družbe RWE vedno omejene na velikost njenega deleža, ne glede na število delnic, zastopanih pri glasovanju na skupščini delničarjev, kar družbi RWE dejansko preprečuje sprejemanje strateških odločitev in celo pridobitev negativnega nadzora nad družbo E.ON z manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve na skupščini delničarjev.

376    Razpršenost lastništva deležev v družbi E.ON te ocene ne more postaviti pod vprašaj. Čeprav je lahko stopnja navzočnosti na skupščinah delničarjev manjša, če je lastništvo deležev v podjetju razdrobljeno, bodo glasovalne pravice družbe RWE vedno omejene na 16,67 %.

377    Poleg tega se družba RWE s tem sporazumom zavezuje, da svojih glasovalnih pravic ne bo uveljavljala skupaj z drugimi manjšinskimi delničarji, da ne bo pridobila dodatnih deležev, da ne bo spremenila pravne ali finančne strukture ali upravljanja družbe E.ON ter da svojih glasovalnih pravic ne bo uporabila proti upravnemu odboru ali nadzornemu svetu.

378    Vse te omejitve izvajanja korporacijskih pravic družbe RWE omejujejo vpliv, ki bi ga družba RWE lahko imela na družbo E.ON.

379    Tožeča stranka zmotno meni, da je sporazum o odnosih med vlagatelji neupošteven zaradi svoje pogodbene narave.

380    V zvezi s tem je treba poudariti, da v okviru uporabe člena 3(2) Uredbe št. 139/2004 nadzor izhaja iz pravic, pogodb ali drugih sredstev, ki dajejo možnost izvajanja odločilnega vpliva. Nasprotno pa lahko pomanjkanje možnosti za izvajanje odločilnega vpliva izhaja iz pogodbenih določb. Po analogiji mora biti mogoče obstoj ali neobstoj odločilnega vpliva, ki lahko prispeva k nastanku znatne ovire za učinkovito konkurenco v smislu člena 2(3) Uredbe št. 139/2004, izpeljati iz pogodbene določbe.

381    Vsekakor in ne glede na obravnavo tega sporazuma po nemškem pravu bi bilo treba nespoštovanje sporazuma o odnosih med vlagatelji ali spremembe tega sporazuma, če bi takšno nespoštovanje družbi RWE omogočilo pridobitev odločilnega dejanskega ali pravnega vpliva na družbo E.ON, preučiti kot novo koncentracijo, za katero velja obveznost priglasitve iz člena 4(1) Uredbe št. 139/2004.

382    Zato trditev, da bi družba RWE s pridobitvijo manjšinskega deleža pridobila odločilen vpliv na družbo E.ON, ob upoštevanju dejstva, da bi družba RWE postala največji posamezni delničar družbe E.ON in da je lastništvo deležev v družbi E.ON razdrobljeno, ni podprta z dejstvi. Tožeči stranki torej ni uspelo dokazati, da je Komisija v zvezi s tem storila očitno napako pri presoji.

383    Drugič, kar zadeva vpliv majhne udeležbe na skupščinah delničarjev na sposobnost družbe RWE, da vpliva na družbo E.ON, zadostuje poudariti, da omejitev glede glasovalnih pravic družbe RWE, ki jo določa sporazum o odnosih med vlagatelji, družbi RWE preprečuje, da bi odločilno vplivala na skupščino delničarjev družbe E.ON. Tudi če je bila stopnja navzočnosti na skupščini delničarjev družbe E.ON v sedmih letih pred koncentracijo v povprečju le 38,35‑odstotna, kot trdi tožeča stranka, družba RWE ne bi mogla uveljavljati svojih glasovalnih pravic v obsegu, ki presega 6,39 % osnovnega kapitala družbe E.ON. Trditev, da skupna zgodovina in kultura ter prekrivanje njunih dejavnosti na trgu kažejo na to, da družba RWE v družbi E.ON uresničuje strateške in ne samo finančne interese, glede na določbe sporazuma o odnosih med vlagatelji ni upoštevna.

384    Tretjič, tožeča stranka trdi, da Komisija ni ustrezno preučila skupnega vpliva, ki sta ga izvajali družbi RWE in [zaupno]. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da je imela družba [zaupno] ob sprejetju izpodbijanega sklepa približno 6,5 % delnic družbe E.ON in približno 6,18 % delnic družbe RWE.

385    Opozoriti je treba, da je Komisija pred kratkim upoštevala „skupne deleže“, povedano drugače, lastništvo delnic v konkurenčnih podjetjih s strani istih institucionalnih vlagateljev in njihove enostranske protikonkurenčne učinke.

386    Komisija je v svoji praksi odločanja menila, da bi v primeru skupnih deležev, ki so bili v nekaterih sektorjih realnost, merila koncentracije, kot so tržni deleži ali indeks HHI, lahko podcenjevala raven koncentracije tržne strukture in posledično tržno moč strank. Zato je bilo treba skupne deleže v teh panogah šteti za element konteksta pri oceni kakršne koli znatne ovire za učinkovito konkurenco (glej na primer Sklep Komisije C(2017) 1946 final z dne 27. marca 2017 o razglasitvi koncentracije za združljivo z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.7932 – Dow/DuPont), točki 4 in 81, in Sklep Komisije C(2018) 1709 final z dne 21. marca 2018 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.8084 – Bayer/Monsanto), točki 224 in 3303).

387    Vendar tudi ob predpostavki, da je zmanjšanje konkurenčnih pritiskov na druge konkurente lahko posledica skupnih deležev, sam učinek tega zmanjšanja načeloma sam po sebi ne zadostuje, da se dokaže znatno oviranje učinkovite konkurence v okviru teorije škode, ki temelji na enostranskih učinkih.

388    V obravnavani zadevi tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov v podporo verjetnosti obstoja kakršnega koli usklajevanja med družbama [zaupno] in RWE na skupščinah delničarjev družbe E.ON. V zvezi s tem tožeča stranka ni pojasnila, v kakšnem obsegu je družba [zaupno] vključena v upravljanje družbe E.ON ali družbe RWE. Tudi ob predpostavki, da je sposobnost vplivanja na upravljanje družbe E.ON ali družbe RWE dokazana, tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da je udeležba družbe [zaupno] v kapitalu družb RWE in E.ON element, ki kaže na to, da že obstaja težnja po skupinskem obvladovanju (glej v tem smislu sodbo z dne 6. junija 2002, Airtours/Komisija, T‑342/99, EU:T:2002:146, točka 91).

389    Zato dejstvo, da Komisija ni omenila takšnega razmerja, ne more pomeniti njene očitne napake pri presoji.

390    Četrtič, kar zadeva vpliv na sestavo upravnega odbora in nadzornega sveta, je treba poudariti, da se v skladu s členom 12(3) statuta družbe E.ON sklepi nadzornega sveta družbe E.ON sprejemajo z navadno večino oddanih glasov in da za sprejetje nobenega sklepa nadzornega sveta družbe E.ON ni potrebna kvalificirana večina. Družba RWE ima z enim od štirinajstih članov zelo majhno težo v nadzornem svetu družbe E.ON in zato ne more vložiti veta na sprejetje sklepov nadzornega sveta družbe E.ON. Kar zadeva upravni odbor, katerega člane imenuje nadzorni svet, zadostuje poudariti, da družba RWE ne nadzoruje nadzornega sveta, zato tudi ne nadzoruje upravnega odbora.

391    Ugotoviti je torej treba, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji glede vpliva, ki ga ima družba RWE na družbo E.ON zaradi pridobitve manjšinskega deleža.

4)      Razdelitev trgov z električno energijo, o kateri sta odločili družbi RWE in E.ON

392    Tožeča stranka v bistvu trdi, da sta si družbi RWE in E.ON s celotno koncentracijo razdelili faze vrednostne verige na nemškem trgu električne energije, kar pomeni omejevanje konkurence, ki je v nasprotju s členom 101 PDEU.

393    Poudariti je treba, da se, kot izhaja iz člena 21(1) Uredbe št. 139/2004, ta uredba uporablja samo za koncentracije, kot so opredeljene v členu 3 te uredbe, za katere se Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov [101] in [102 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) načeloma ne uporablja. Po drugi strani pa se zadnjenavedena uredba še vedno uporablja za ravnanja podjetij, pri katerih sicer ne gre za koncentracijo v smislu Uredbe št. 139/2004, vendar je lahko njihova posledica usklajevanje med temi podjetji, ki je v nasprotju s členom 101 PDEU, zaradi česar so ta ravnanja pod nadzorom Komisije ali nacionalnih organov za varstvo konkurence (sodba z dne 7. septembra 2017, Austria Asphalt, C‑248/16, EU:C:2017:643, točki 32 in 33).

394    Dejstvo, da se predmet izpodbijanega sklepa nanaša na koncentracijo, ni sporno. Glede na navedeno je trditev, ki se nanaša na kršitev člena 101 PDEU, neupoštevna.

5)      Sklepna ugotovitev

395    Iz vsega navedenega izhaja, da Komisija ni storila očitne napake pri presoji razmerja med družbama RWE in E.ON ter načina, kako bi se to razmerje lahko spremenilo zaradi koncentracije in posledično vplivalo na konkurenco na notranjem trgu. Zato je treba očitek tožeče stranke glede napačne ocene razmerja med družbama RWE in E.ON zavrniti.

f)      Sklepna ugotovitev o petem tožbenem razlogu

396    Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da Komisija v nasprotju s trditvami tožeče stranke pri opredelitvi upoštevnega trga, razmejitvi obdobja analize, oceni tržne moči družbe RWE in oceni razmerja med družbama RWE in E.ON ni storila očitnih napak pri presoji. Zato je Komisija ugotovila, ne da bi storila očitno napako pri presoji, da koncentracija ne vzbuja resnih dvomov o njeni združljivosti z notranjim trgom v smislu člena 6(1)(b) Uredbe št. 139/2004.

397    Peti tožbeni razlog je torej treba v celoti zavrniti.

7.      Šesti tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja

398    Tožeča stranka v bistvu trdi, da je Komisija pomanjkljivo preučila dejstva, kar je v nasprotju z njeno dolžnostjo skrbnega ravnanja. Tako naj Komisija ne bi preudarno in skrbno ugotovila okoliščin, ki bi lahko vplivale na izid postopka odločanja. Prav tako naj ne bi upoštevala dejanskih elementov in informacij, ki so jih predložile stranke in tretje osebe, ki so sodelovale v postopku, ali upoštevala drugih pomembnih parametrov.

399    Komisija izpodbija trditve tožeče stranke.

400    Opozoriti je treba, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v primerih, v katerih imajo institucije Unije diskrecijsko pravico, kot na področju nadzora koncentracije, še toliko pomembneje, da se v upravnih postopkih upoštevajo jamstva, ki jih zagotavlja pravni red Unije. Med ta jamstva spadajo predvsem obveznost Komisije, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne vidike posamezne zadeve, pravica zainteresirane osebe, da predstavi svoje stališče, in pravica do zadostno obrazložene odločbe (sodbi z dne 21. novembra 1991, Technische Universität München, C‑269/90, EU:C:1991:438, točka 14, in z dne 6. julija 2010, Ryanair/Komisija, T‑342/07, EU:T:2010:280, točka 31).

401    Komisija ima na področju nadzora koncentracij v skladu z ustaljeno sodno prakso polje proste presoje, zlasti kar zadeva ekonomske ocene. Zato je na tem področju še toliko pomembneje, da Komisija spoštuje jamstva, ki jih v upravnih postopkih zagotavlja pravni red Unije, med katerimi je dolžnost skrbnega ravnanja, ki ji nalaga skrbno in nepristransko preučitev vseh upoštevnih elementov posamezne zadeve (sodba z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 164).

402    Ker mora Komisija pri svojem delovanju na tem področju spoštovati dolžnost skrbnega ravnanja, mora s potrebno skrbnostjo ugotoviti dejanske in pravne dejavnike, od katerih je odvisno izvajanje njene diskrecijske pravice, tako da zbira dejstva, ki so nepogrešljiva za izvajanje navedene pravice in ki imajo lahko bistven vpliv na izid postopka odločanja. Ta dolžnost vključuje, prvič, dolžnost Komisije, da upošteva tako dejstva in informacije, ki so ji jih predložile stranke, ki so koncentracijo priglasile, kot tudi dejstva in informacije, ki so jih predložile katere koli tretje osebe, ki so se aktivno udeleževale postopka, in, drugič, dolžnost, da po potrebi razišče ta dejstva na podlagi raziskav trga ali zahtev za posredovanje informacij, naslovljenih na udeležence na trgu (sodba z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 165).

403    Vendar je treba poudariti, da je treba na tem področju zahtevo, da Komisija spoštuje jamstva, ki jih v upravnih postopkih zagotavlja pravni red Unije, in zato tudi jamstvo spoštovanja dolžnosti skrbnega ravnanja, razlagati po zgledu jamstva spoštovanja obveznosti obrazložitve, in sicer na način, ki je skladen z zahtevo po hitrosti, ki je značilna za splošno sistematiko Uredbe št. 139/2004 in ki Komisiji pri izvrševanju njene diskrecijske pravice nalaga upoštevanje strogih rokov (glej sodbo z dne 7. maja 2009, NVV in drugi/Komisija, T‑151/05, EU:T:2009:144, točka 166 in navedena sodna praksa).

404    Glede na ugotovitve, zlasti v okviru petega tožbenega razloga, ni mogoče zanikati, da je Komisija s potrebno skrbnostjo preučila vse upoštevne dejanske in pravne elemente, saj je upoštevala vse dejanske elemente in informacije, ki so jih predložile tako stranka, ki je priglasila koncentracijo, kot tudi tretje osebe, ki so sodelovale v postopku. Komisija je opravila tudi lastne raziskave na podlagi raziskave trga in zahtev za informacije, naslovljenih na udeležence na trgu. Poleg tega iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je Komisija upoštevala rezultate teh raziskav.

405    Zato je treba šesti tožbeni razlog zavrniti.

C.      Predlog za osebno navzočnost ali, podredno, za zaslišanje prič

406    Tožeča stranka je 30. maja 2022 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za osebno navzočnost A, nekdanjega predsednika družbe E.ON, B, nekdanjega predsednika družbe RWE, in C, direktorja osmega oddelka za odločanje pri zveznem uradu za varstvo konkurence, na obravnavi. Podredno je predlagala, da se organizira zaslišanje teh prič.

407    Komisija ter družbi E.ON in RWE v bistvu nasprotujejo osebni navzočnosti in podredno zaslišanju oseb, navedenih v prejšnji točki.

408    V zvezi s tem je treba opozoriti, da samo Splošno sodišče presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevah, o katerih odloča (glej sodbo z dne 22. novembra 2007, Sniace/Komisija, C‑260/05 P, EU:C:2007:700, točka 77 in navedena sodna praksa).

409    Splošno sodišče mora torej presoditi upoštevnost predloga za osebno navzočnost ali zaslišanje prič glede na predmet spora in potrebo po osebni navzočnosti ali zaslišanju vabljenih prič (glej v tem smislu sodbo z dne 22. novembra 2007, Sniace/Komisija, C‑260/05 P, EU:C:2007:700, točka 78 in navedena sodna praksa).

410    V obravnavani zadevi poleg tega, da tožeča stranka v skladu s členom 88(2) Poslovnika ni pojasnila, zakaj so bili ti predlogi za pripravljalne ukrepe vloženi šele po koncu pisne faze postopka in le dva tedna pred obravnavo, in poleg njihove nenatančnosti, ker tožeča stranka ni navedla konkretnih točk, glede katerih bi bilo primerno zaslišati te tri osebe, je treba ugotoviti, da elementi v spisu in pojasnila, dana na obravnavi, zadostujejo, da lahko Splošno sodišče izda odločbo, saj je lahko koristno odločilo na podlagi predlogov, tožbenih predlogov in trditev, predstavljenih med postopkom, ter ob upoštevanju dokumentov, ki so jih predložile stranke.

411    Zato ni treba odločiti o predlogih za pripravljalne ukrepe.

412    Iz vsega navedenega izhaja, da je treba tožbo zavrniti.

 Stroški

413    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, ji je treba naložiti, da nosi svoje stroške in stroške Komisije, družbe E.ON in družbe RWE, v skladu z njihovimi predlogi.

414    V skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Zvezna republika Nemčija torej nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družba EVH GmbH nosi svoje stroške ter stroške Evropske komisije, družbe E.ON SE in družbe RWE AG.

3.      Zvezna republika Nemčija nosi svoje stroške.

Gervasoni Madise Nihoul

Frendo       Martín y Pérez de Nanclares

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 17. maja 2023.

Podpisi

Kazalo

I. Dejansko stanje

A. Zadevna podjetja

B. Ozadje koncentracije

C. Upravni postopek

D. Izpodbijani sklep

II. Predlogi strank

III. Pravo

A. Dopustnost

B. Vsebinska presoja

1. Uvodne ugotovitve

2. Prvi tožbeni razlog: napačna razdružitev analize celotne koncentracije

a) Obseg prvega tožbenega razloga

b) Nadzor koncentracije B8-28/19

c) Obstoj ene same koncentracije

1) Pojem „ena sama koncentracija“

2) Uporaba v obravnavani zadevi

i) Pogoj v zvezi z medsebojno odvisnostjo zadevnih transakcij

ii) Pogoj v zvezi z rezultatom

3) Pojem „ena sama koncentracija“ in zahteva po celoviti presoji

d) Sklepna ugotovitev

3. Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve

4. Tretji tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke do izjave

5. Četrti tožbeni razlog: kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva

6. Peti tožbeni razlog: očitne napake pri presoji

a) Uvodne ugotovitve

b) Prvi očitek: napačna opredelitev upoštevnega trga

c) Drugi očitek: napačna razmejitev obdobja analize

d) Tretji očitek: napačna ocena tržne moči družbe RWE

1) Elementi, ki jih je Komisija upoštevala za analizo tržne moči družbe RWE

2) Analiza tržnih deležev

3) Ključna vloga družbe RWE na trgu za proizvodnjo in veleprodajo električne energije

4) Spodbude za družbo RWE za izvajanje strategij zadržanja zmogljivosti in za druge strateške uporabe njenega proizvodnega portfelja

5) Ključna vloga družbe RWE na trgu izravnalnih in pomožnih storitev

6) Sklepna ugotovitev

e) Četrti očitek: napačna ocena razmerja med družbama RWE in E.ON

1) Vezi medsebojne odvisnosti in bližine med družbama RWE in E.ON

2) Trajna odstranitev družbe E.ON

3) Odločilni vpliv družbe RWE na družbo E.ON

4) Razdelitev trgov z električno energijo, o kateri sta odločili družbi RWE in E.ON

5) Sklepna ugotovitev

f) Sklepna ugotovitev o petem tožbenem razlogu

7. Šesti tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja

C. Predlog za osebno navzočnost ali, podredno, za zaslišanje prič

Stroški

*      Jezik postopka: nemščina.

1 Prikriti zaupni podatki.