Zadeva T‑278/10 RENV
riha WeserGold Getränke GmbH & Co. KG (nekdanja Wesergold Getränkeindustrie GmbH & Co. KG)
proti
Urad za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti WESTERN GOLD – Prejšnje besedne nacionalni znamki, znamka Skupnosti in mednarodna znamka WeserGold, Wesergold in WESERGOLD – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Odločba o pritožbi – Člen 64(1) Uredbe št. 207/2009 – Obveznost obrazložitve – Pravica do izjave – Člen 75 Uredbe št. 207/2009“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 24. novembra 2015
1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Povečan razlikovalni učinek prejšnje znamke – Nevplivanje ob neobstoju podobnosti med zadevnima znamkama
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
2. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Obseg – Upoštevanje tako obrazložitve kot izreka sodbe
(člen 266 PDEU)
3. Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Razveljavitev sodbe Splošnega sodišča, v kateri je bilo pravo napačno uporabljeno pri razlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 – Omajanje dejanskih ugotovitev Splošnega sodišča, pri katerih ni bila storjena napaka – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
4. Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Pritožba zoper odločbo enote Urada, ki odloča na prvi stopnji, predložena odboru za pritožbe – Funkcionalna kontinuiteta med tema stopnjama – Preizkus pritožbe odbora za pritožbe – Obseg
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 64(1))
5. Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba zoper odločbo oddelka za ugovore pri Uradu – Preizkus s strani odbora za pritožbe – Obseg – Spoštovanje pravice do obrambe
(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 64(1) in 76(1))
6. Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Člen 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 – Obseg, identičen obsegu člena 296 PDEU – Uporaba implicitne obrazložitve s strani odbora za pritožbe – Dopustnost – Pogoji
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75, prvi stavek)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 32 in 34.)
2. Čeprav je v izreku sodbe, izdane v pritožbenem postopku, razglašeno in sprejeto, da je sodba Splošnega sodišča razveljavljena, ne da bi bil opredeljen obseg te razveljavitve, to ne preprečuje, da je treba izrek sodbe, izdane v pritožbenem postopku, razlagati v povezavi z obrazložitvijo v tej sodbi. Da bi institucija ravnala v skladu s sodbo in jo v celoti izvršila, namreč ni dolžna spoštovati le izrek sodbe, ampak tudi obrazložitev, ki je privedla do izreka in pomeni potrebno podporo, tako da je nepogrešljiva za določitev točnega pomena tega, kar je bilo razsojeno v izreku. Prav v obrazložitvi je namreč, po eni strani, natančno opredeljena določba, ki se šteje za nezakonito, po drugi strani pa so v njej navedeni natančni razlogi za nezakonitost, ki je ugotovljena v izreku in jo mora zadevna institucija upoštevati, ko nadomesti akt, ki je bil razglašen za ničen.
(Glej točki 36 in 37.)
3. Ker je Sodišče v sodbi, izdani v pritožbenem postopku, pojasnilo, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti, ker je Splošno sodišče odločilo, da bi moral odbor za pritožbe upoštevati z uporabo povečan razlikovalni učinek prejšnjih znamk, in zato razveljavilo sporno odločbo, čeprav je prej ugotovilo, da si nasprotujoče znamke niso podobne, Sodišče ni dvomilo o dejanskem stanju, ki ga je ugotovilo Splošno sodišče glede analize podobnosti nasprotujočih si znakov in ki je bilo izhodišče razlogovanja Sodišča.
Ker se ta razlog za razveljavitev ne nanaša na navedeno dejansko stanje, je torej treba preizkus tega tožbenega razloga končati z ugotovitvijo, da je preizkus povečanega razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo prejšnjih znamk, brezpredmeten, saj so nasprotujoči si znaki različni.
To je potrjeno tudi v delu, v katerem je Sodišče poudarilo, da ker je prej Splošno sodišče ugotovilo, da so zadevne znamke na splošno različne, je bila vsaka verjetnost zmede izključena, morebitni obstoj z uporabo povečanega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk pa ne more nadomestiti neobstoja podobnosti navedenih znamk.
Poleg tega bi dvom Splošnega sodišča o analizi podobnosti nasprotujočih si znakov, pri čemer Sodišče ni navedlo nikakršne napake Splošnega sodišča, pomenil, prvič, da bi drugi senat Splošnega sodišča postal pritožbena stopnja za prvi senat tega sodišča, in drugič, da bi bil sodbi, izdani v pritožbenem postopku, delno odvzet zavezujoči učinek glede na to, da razveljavitev ne sme imeti širšega obsega od tistega, ki ga je ugotovilo Sodišče, in dopustiti dvoma o dejanskem stanju, saj bi ta povzročil brezpredmetnost obrazložitve, na kateri sodba, izdana v pritožbenem postopku, temelji.
(Glej točke od 38 do 40 in 43.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 57 do 59.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 61 in 62.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 68 in 69.)