SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)

z dne 3. maja 2007

Zadeva T-261/04

Alain Crespinet

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2003 – Dodelitev prednostnih točk“

Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero so bile tožeči stranki dodeljene prednostne točke za napredovalno obdobje 2003, in odločbe, da se ime tožeče stranke ne vpiše na seznam uradnikov, ki so v istem napredovalnem obdobju napredovali v naziv A 5.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

3.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 5, 7 in 45(1))

4.      Uradniki – Odločba, ki posega v upravni status uradnika

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 26 in 45)

5.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

1.      Kar zadeva tožbo za razglasitev ničnosti odločbe o dodelitvi prednostnih točk tožeči stranki in odločbe o nevpisu njenega imena na seznam uradnikov, ki so napredovali, je prvi predlog nedopusten, saj je odločba o dodelitvi prednostnih točk v sistemu napredovanja, ki ga je vzpostavila Komisija, predhodni pripravljalni akt, potreben za končno odločbo o nevpisu imena tožeče stranke na seznam uradnikov, ki so napredovali, in za ločen samostojni akt, ki ga vključuje, in sicer določitev skupnega številka točk. Vendar, ker zakonitosti pripravljalnega akta ni mogoče izpodbijati v okviru tožbe zoper končno odločbo, se mora preizkus utemeljenosti predlogov za razglasitev ničnosti odločbe o nevpisu imena tožeče stranke na seznam uradnikov, ki so napredovali, nanašati tudi na vse trditve v tožbi, s katerimi se poskuša dokazati nezakonitost odločbe o dodelitvi prednostnih točk.

(Glej točke 39 in od 41 do 44.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 9. april 2003, Tejada Fernández proti Komisiji, T‑134/02, RecFP, str. I‑A‑125 in II‑609, točka 18; Sodišče prve stopnje, 19. oktober 2006, Buendía Sierra proti Komisiji, T‑311/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑221 in II-A-2-1135, točki 97 in 98.

2.      Pri oceni zaslug, ki jih je treba upoštevati pri odločbi o napredovanju na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov in posledično tudi pri odločbi o dodelitvi prednostnih točk v sistemu napredovanja, v katerem je taka ocena kvantificirana, ima uprava široko diskrecijsko pravico, nadzor sodišča Skupnosti pa mora biti omejen na vprašanje, ali je uprava glede načina in sredstev, na podlagi katerih je lahko sprejela oceno, ostala v dopustnih mejah in ali ni očitno napačno uporabila svojega pooblastila.

(Glej točki 58 in 93.)

Napotitev na: Sodišče, 21. april 1983, Ragusa proti Komisiji, 282/81, Recueil, str. 1245, točka 9; Sodišče, 4. februar 1987, Bouteiller proti Komisiji, 324/85, Recueil, str. 529, točka 6; Sodišče prve stopnje, 11. december 2003, Breton proti Sodišču, T‑323/02, RecFP, str. I‑A‑325 in II‑1587, točka 98; zgoraj navedena sodba Buendía Sierra proti Komisiji, točki 291 in 320.

3.      V okviru sistema napredovanja, ki temelji na notranjih predpisih Komisije in na kvantifikaciji delovne uspešnosti ter za katerega je značilna letna dodelitev različnih točk uradnikom, dejstvo, da naj bi uradniki v istem nazivu v skladu s členoma 5 in 7 Kadrovskih predpisov opravljali naloge z enakovredno odgovornostjo, nikakor ne pomeni, da je treba njihove zasluge obravnavati kot enake pri dodelitvi prednostnih točk, ki jih ima na voljo vsak generalni direktorat, ker so te namenjene uradnikom, ki so dokazali izjemne zasluge.

(Glej točko 65.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 12. julij 2001, Schochaert proti Svetu, T‑131/00, RecFP, str. I‑A‑141 in II‑743, točka 38; zgoraj navedena sodba Buendía Sierra proti Komisiji, točka 290.

4.      Cilj členov 26 in 45 Kadrovskih predpisov je zagotoviti spoštovanje pravice uradnika do obrambe, tako da se prepreči, da bi odločbe, ki jih sprejme organ za imenovanja in vplivajo na njegov upravni status, temeljile na dejstvih v zvezi z njegovim vedenjem, ki niso navedena v njegovem osebnem spisu. Iz tega sledi, da je odločba, ki temelji na takih dejstvih, v nasprotju z zagotovili iz Kadrovskih predpisov in jo je treba razglasiti za nično, ker je bila sprejeta po nezakonitem postopku.

Tako ni v primeru odločbe o dodelitvi točk za napredovanje, ki temelji na strateškem pomenu nalog, ki jih opravlja uradnik, ker se o tem načeloma lahko sklepa iz podatkov v uradnikovem osebnem spisu in zlasti iz njegovega kariernega ocenjevalnega poročila.

(Glej točki 77 in 78.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 9. februar 1994, Lacruz Bassols proti Sodišču, T‑109/92, RecFP, str. I‑A‑31 in II‑105, točka 68; Sodišče prve stopnje, 27. september 2006, Lantzoni proti Sodišču, T‑156/05, ZOdl. JU, str. I-A-2-189 in II-A-2-969, točka 67.

5.      Dejstvo, da vsak uradnik, ki lahko napreduje, upravičeno pričakuje, da organ za imenovanja primerja njegove zasluge z zaslugami vseh drugih uradnikov, ki lahko napredujejo v zadevni naziv, skupaj z uradniki iz drugih služb, v okviru sistema napredovanja, ki ga je vzpostavila Komisija, ne pomeni, da je treba tako razširjeno oceno zaslug opraviti pred dodelitvijo točk za napredovanje na ravni generalnih direktoratov. Nasprotno, predhodna ocena zaslug kandidatov v vsakem generalnem direktoratu, na podlagi katere se dodelijo te točke, je del načela dobrega upravljanja, saj organu za imenovanja omogoča zlasti, da na objektivni ravni opravi primerjalno oceno uspešnosti vseh uradnikov, ki lahko napredujejo v zadevni naziv.

(Glej točki 82 in 85.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 13. julij 1995, Rasmussen proti Komisiji, T‑557/93, RecFP, str. I‑A‑195 in II‑603, točka 21; Sodišče prve stopnje, 16. september 1998, Rasmussen proti Komisiji, T‑234/97, RecFP, str. I‑A‑507 in II‑1533, točka 24; Sodišče prve stopnje, 3. oktober 2000, Cubero Vermurie proti Komisiji, T‑187/98, RecFP, str. I‑A‑195 in II‑885, točka 61; Sodišče prve stopnje, 19. marec 2003, Tsarnavas proti Komisiji, združene zadeve od T‑188/01 do T‑190/01, RecFP, str. I‑A‑95 in II‑495, točka 121; Sodišče prve stopnje, 21. januar 2004, Mavridis proti Komisiji, T‑97/02, RecFP, str. I‑A‑9 in II‑45, točka 77.