SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 7. junija 2016

Zadeva F‑108/12

Marco Verile

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Člen 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom – Prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v nacionalnem sistemu, v pokojninski sistem Unije – Predlog za priznanje pokojninske dobe – Tožba – Razglasitev ničnosti – Pritožba – Prekvalifikacija predlogov za razglasitev ničnosti predloga za priznanje pokojninske dobe – Razlaga predlogov za razglasitev ničnosti, v skladu s katero se ti nanašajo na razglasitev ničnosti odločbe o priznanju pokojninske dobe po prenosu pokojninskih pravic – Zavrnitev predlogov – Sodba v pritožbenem postopku, ki je postala pravnomočna – Ustavitev postopka“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero Marco Verile med drugim predlaga, naj se za nično razglasi odločba Evropske komisije z dne 9. decembra 2011, s katero mu je bila priznana pokojninska doba, potem ko je bila na podlagi člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije v takrat veljavni različici (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) v pokojninski sistem Evropske unije prenesena kapitalska vrednost pokojninskih pravic, ki jih je pridobil v okviru svojega nacionalnega sistema, in naj se po potrebi za nično razglasi odločba organa Komisije za imenovanja, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper navedeno odločbo.

Odločitev:      Postopek v zadevi Verile/Komisija, F‑108/12, se ustavi. Marco Verile in Evropska komisija nosita vsak svoje stroške.

Povzetek

Ničnostna tožba – Tožba, ki je postala brezpredmetna zaradi pravnomočne sodbe sodišča Unije v drugi zadevi, ki se po prekvalifikaciji predmeta tožbe nanaša na isti predmet – Ustavitev postopka

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 85(1))

Ničnostna tožba je postala brezpredmetna in se postopek ustavi, če je predmet sodbe, ki jo je sodišče Unije izdalo v drugi zadevi, po prekvalifikaciji predmeta tožbe v navedeni zadevi postal isti kot predmet zadevne tožbe, pri čemer je identiteta strank v obeh zadevah ista ter je zgoraj navedena sodba postala pravnomočna.

Ker ima načelo spoštovanja pravnomočnosti v pravnem redu Unije bistven pomen, je namreč za zagotovitev stabilnosti prava in pravnih razmerij ter učinkovitega izvajanja sodne oblasti pomembno, da sodnih odločb, ki so postale pravnomočne po tem, ko so bila izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ali po tem, ko so se iztekli roki zanje, ni več mogoče izpodbijati.

(Glej točke od 36 do 39.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba z dne 16. marca 2006, Kapferer, C‑234/04, EU:C:2006:178, točka 20 in navedena sodna praksa.