SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(drugi senat)
z dne 29. septembra 2009
Zadeva F-102/07
Petrus Kerstens
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalna obdobja 2004, 2005 in 2006 – Dodelitev prednostnih točk – Prednostne točke, ki jih dodelijo generalni direktorji – Prednostne točke za delo, opravljeno v interesu institucije – Načelo prepovedi diskriminacije – Obveznost obrazložitve“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero P. Kerstens predlaga razglasitev ničnosti: odločbe organa, pristojnega za imenovanja (OPI) z dne 23. novembra 2005 o dodelitvi 3 prednostnih točk, ki so na voljo vsakemu generalnemu direktoratu (PTGD), v obravnavanem primeru Uradu za upravljanje in izplačevanje posameznih dajatev, v napredovalnem obdobju 2004 (Informations administratives št. 85-2005 z dne 23. novembra 2005); odločbe OPI z dne 23. novembra 2005 o dodelitvi 0 PTGD v napredovalnem obdobju 2005 (Informations administratives št. 85-2005); odločbe OPI z dne 17. novembra 2006 o dodelitvi 0 PTGD v napredovalnem obdobju 2006 (Informations administratives št. 55-2006 z dne 17. novembra 2006); odločbe OPI z dne 17. novembra 2006 o dodelitvi 0 prednostnih točk za delo, opravljeno v interesu institucije, v napredovalnem obdobju 2006 (Informations administratives št. 55-2006); odločbe OPI z dne 15. junija 2007 o zavrnitvi pritožb z dne 16. in 22. februarja 2007.
Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna preučitev delovne uspešnosti – Podrobna pravila – Sistem, ki ga je vzpostavila Komisija – Razdelitev prednostnih točk v generalnih direktoratih
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)
2. Uradniki – Napredovanje – Primerjalna preučitev delovne uspešnosti – Podrobna pravila – Sistem, ki ga je vzpostavila Komisija – Razdelitev prednostnih točk – Merila
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)
1. Namen splošnih določb za izvajanje člena 45 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, je, kot je razvidno iz njihovega člena 5(1), nagraditi uradnike, ki veljajo za najzaslužnejše, zlasti ker so prispevali k doseganju rezultatov, ki presegajo njihove osebne cilje, ali so izkazali poseben trud in dosegli izjemne rezultate pri izpolnjevanju svojih nalog, kot o tem pričajo njihova karierna ocenjevalna poročila. „Velike“ prednostne točke, ki so na voljo vsakemu generalnemu direktoratu, to je od 6 do 10 prednostnih točk, so skladu s členom 5(2) namenjene najuspešnejšim uradnikom, ki so dokazali izjemno delovno uspešnost, „majhne“ prednostne točke, in sicer od 0 do 4 prednostnih točk, pa se v skladu z isto določbo razdelijo med druge uradnike, ki veljajo za zaslužne na podlagi meril iz splošnih določb za izvajanje.
Dodelitev prednostnih točk mora torej temeljiti na ugotovitvah, povezanih s posebno delovno uspešnostjo zadevnih uradnikov, ker so „velike“ prednostne točke namenjene uradnikom, ki so dokazali izjemno delovno uspešnost.
Iz navedenega sledi, da generalni direktor pri dodelitvi „velikih“ prednostnih točk ne more biti zavezan porabi kvote, ki mu je na voljo.
Vendar člen 5(3) splošnih določb za izvajanje, ki določa, da načeloma vsak generalni direktorat porabi kvoto prednostnih točk, ki jih ima na voljo, v opombi na dnu strani določa, da z navedeno določbo ni mogoče izpodbiti načela ocenjevanja delovne uspešnosti v daljšem obdobju, zlasti v skupinah z majhnim številom zaposlenih, v katerih so lahko neporabljene prednostne točke upravičene.
(Glej točke od 65 do 68.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 19. oktober 2006, Buendía Sierra proti Komisiji, T-311/04, ZOdl., str. II-4137, točka 290; 3. maj 2007, Crespinet proti Komisiji, T-261/04, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 57; 1. april 2009, Valero Jordana proti Komisiji, T-385/04, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 130.
2. Čeprav ima lahko delovna doba v nazivu, podredno, vlogo pri dodelitvi prednostnih točk, ki so na voljo vsakemu generalnemu direktoratu za uradnike z enako delovno uspešnostjo, je pri nezadostnem številu točk prevladujoče merilo še naprej delovna uspešnost. Če bi bila pri odločitvi o dodelitvi prednostnih točk odločilna delovna doba, bi to nasprotovalo členu 45 Kadrovskih predpisov in členu 5 splošnih določb za izvajanje navedenega člena 45, ki jih je sprejela Komisija, ker člen 5 poleg tega nikjer ne napotuje na delovno dobo v nazivu kot merilo za dodelitev prednostnih točk.
(Glej točko 140.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 4. julij 2007, Lopparelli proti Komisiji, T-502/04, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 89; zgoraj navedena zadeva Valero Jordana proti Komisiji, točka 145.