Združene zadeve od T-494/08 do T-500/08 in T-509/08

Ryanair Ltd

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001– Dokumenti v zvezi s postopki nadzora državnih pomoči – Zavrnitev dostopa zaradi molka organa – Izrecna zavrnitev dostopa – Izjema zaradi varstva namena inšpekcij, preiskav in revizij – Obveznost konkretnega in posamičnega preizkusa“

Povzetek sodbe

1.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Predpisani rok za odgovor na prošnjo za dostop – Podaljšanje – Pogoji

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8)

2.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Tožba zoper zavrnitev prošnje za dostop do dokumentov zaradi molka Komisije – Odločba, ki je bila odpravljena, ker je Komisija pozneje sprejela izrecno odločbo – Tožeča stranka, ki je podredno vložila tožbo zoper to odločbo – Izguba pravnega interesa

(člen 230 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)

3.      Akti institucij – Domneva veljavnosti – Neobstoječi akt – Pojem

4.      Evropska unija – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice do dostopa do dokumentov – Varstvo namena inšpekcij, preiskav in revizij – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), tretja alinea)

5.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo obveznosti obrazložitve – Tožbeni razlog v zvezi z nepravilnostjo obrazložitve – Razlikovanje

(člen 253 ES)

1.      Rok, določen v členu 8(1) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, je zavezujoč in ga razen v okoliščinah, navedenih v členu 8(2) te uredbe, ni mogoče podaljšati, sicer bi se temu členu odvzel polni učinek, saj prosilec ne bi več natančno vedel, od katerega dne dalje lahko vloži tožbo ali pritožbo, ki sta določeni v členu 8(3) navedene uredbe.

(Glej točko 39.)

2.      Ničnostna tožba, ki jo vloži fizična ali pravna oseba, je dopustna le, če ima tožeča stranka interes, da se ugotovi ničnost izpodbijanega akta. Ta pravni interes mora glede predmeta tožbe obstajati ob njeni vložitvi, sicer ni dopustna. Poleg tega mora biti pravni interes podan do razglasitve sodne odločbe, sicer se postopek ustavi, kar je predpostavka za to, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi izida tožbe koristi. Če torej pravni interes tožeče stranke med postopkom preneha, ji vsebinska odločba Splošnega sodišča ne more zagotoviti nobenih koristi.

Tožba za razglasitev ničnosti zavrnitev zaradi molka organa v okviru postopka v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov Komisije, ki ga ureja Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, zavrnitev, ki jih je Komisija dejansko odpravila s sprejetjem poznejših izrecnih odločb o zavrnitvi, je nedopustna, saj tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedene odločbe zaradi molka organa, ker so bile pred vložitvijo navedene tožbe sprejete izrecne odločbe, katerih razglasitev ničnosti predlaga podredno. Morebitna razglasitev ničnosti takih odločb zaradi molka organa zaradi procesne kršitve bi namreč lahko pomenila le sprejetje novih odločb, ki bi bile vsebinsko enake izrecnim odločbam. Poleg tega preizkusa tožbe zoper te odločbe zaradi molka organa ni mogoče upravičiti niti s ciljem izognitve temu, da bi se ponovila očitana nezakonitost, niti s ciljem, da bi se omogočila vložitev morebitnih odškodninskih tožb, ker bi bila ta cilja lahko dosežena s preučitvijo tožbe zoper izrecne odločbe.

(Glej točke od 41 do 48.)

3.      Kot neobstoječe mora biti mogoče opredeliti zgolj akte s posebej resnimi in očitnimi napakami. Resnost posledic, ki se navezujejo na ugotovitev neobstoja akta institucij, terja, da je taka ugotovitev zaradi pravne varnosti mogoča le v zelo izjemnih primerih.

(Glej točko 49.)

4.      Za namene razlage izjeme iz člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je treba upoštevati okoliščino, da zainteresirane stranke v postopkih nadzora državnih pomoči, razen zadevne države članice, nimajo pravice do pregledovanja dokumentov iz upravnega spisa Komisije, in torej priznati obstoj splošne domneve, da bi razkritje dokumentov iz upravnega spisa načeloma škodilo varstvu namena preiskav.

Tako lahko Komisija v skladu s členom 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 zavrne dostop do vseh dokumentov, ki se nanašajo na postopek nadzora državnih pomoči, ne da bi se predhodno opravil konkreten in posamičen preizkus teh dokumentov.

Ta splošna domneva ne izključuje pravice zainteresirane stranke, da dokaže, da za dokument, katerega razkritje se zahteva, ta domneva ne velja ali da v skladu s členom 4(2) Uredbe št. 1049/2001 prevlada javni interes za razkritje zadevnega dokumenta.

(Glej točke od 70 do 72.)

5.      V obrazložitvi, predpisani s členom 253 ES, mora biti razlogovanje institucije, ki je akt izdala, izraženo tako jasno in nedvoumno, da lahko zainteresirane osebe razberejo razloge za sprejeti ukrep in branijo svoje pravice ter da lahko sodišče opravlja funkcijo nadzora. Vseeno ni mogoče zahtevati, da bi bile v obrazložitvi podrobno navedene vse različne upoštevne dejanske in pravne okoliščine. Vprašanje, ali obrazložitev odločbe izpolnjuje te zahteve, se ne presoja le glede na njeno besedilo, ampak tudi na okoliščine in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

Poleg tega kršitev obveznosti obrazložitve pomeni tožbeni razlog v zvezi z bistveno kršitvijo postopka, ki je kot tak ločen od tožbenega razloga nepravilnosti obrazložitve odločbe, katere nadzor spada v presojo utemeljenosti te odločbe.

(Glej točki 96 in 97.)