Tožba, vložena 14. novembra 2008 - Ryanair proti Komisiji

(Zadeva T-494/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ryanair Ltd (Dublin, Irska) (zastopnika: E. Vahida, I. Metaxas-Maragkidis, odvetnika)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Na podlagi členov 230 ES in 231 ES naj se razglasi ničnost odločbe zaradi molka Komisije, s katero je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dostop do dokumentov z dne 25. junija 2008, in naj se razglasi, da je Odločba Komisije z dne 9. oktobra 2008 o zavrnitvi dostopa do navedenih dokumentov neobstoječa;

alternativno, na podlagi členov 230 ES in 231 ES naj se razglasi ničnost odločbe Komisije z dne 9. oktobra 2008, s katero je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dostop do dokumentov z dne 25. junija 2008;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke; in

po presoji Sodišča prve stopnje naj se sprejme druge ustrezne ukrepe.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti odločbe zaradi molka Komisije, s katero je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke na podlagi Uredbe št. 1049/2001¹ za dostop do dokumentov v zvezi s postopki o državnih pomočeh, ki zadevajo domnevno državno pomoč, podeljeno prek dogovora z obratovalcem letališča v Aarhusu. Navedeni odločbi je sledila izrecna odločba z dne 9. oktobra 2008. Tožeča stranka v tem postopku alternativno predlaga razglasitev ničnosti te izrecne odločbe.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe uveljavlja dva tožbena razloga.

Prvič, tožeča stranka zatrjuje, da je s Komisijino zavrnitvijo kršen člen 4 Uredbe št. 1049/2001. Najprej navaja, da je Komisija izvedla splošno presojo namesto, da bi opravila posamično presojo dokumentov, navedenih v prošnji za dostop. Tožeča stranka predvsem trdi, da Komisija ni v skladu z zahtevanimi pravnimi standardi presojala obstoja posebne, dejanske in predvidljive nevarnosti za oslabitev varstva interesov, določenih v členu 4(2) in (3) navedene uredbe. Tožeča stranka tudi trdi, da Komisija ni v skladu z zahtevanimi pravnimi standardi presojala tega, ali bi delno razkritje dokumentov oslabilo varstvo pravnega mnenja, namena preiskave ali Komisijinega procesa sprejemanja odločitev in je zato kršila člen 4(6) te uredbe ter ni pravilno uporabila načela sorazmernosti. Na koncu tožeča stranka navaja, da Komisija ni preučila navedb v zvezi z javnim interesom pri pravici do obrambe in preglednosti ter odprtosti, ki jih je navedla tožeča stranka.

Drugič, tožeča stranka navaja, da je z odločbo zaradi molka Komisije, da se zavrne dostop, in z njeno odločbo z dne 9.oktobra 2008 kršena obveznost obrazložitve iz člena 253 ES in člena 8 Uredbe št. 1049/2001.

____________

¹ - Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, UL 2001 L 145, str. 43.