Pritožba, ki jo je Intel Corporation vložila 28. avgusta 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi razširjeni senat) z dne 12. junija 2014 v zadevi T-286/09, Intel Corporation proti Evropski komisiji
(Zadeva C-413/14 P)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnica: Intel Corporation (zastopniki: D. M. Beard QC, A. N. Parr in R. W. Mackenzie, Solicitors)
Druge stranke v postopku: Evropska komisija
Association for Competitive Technology, Inc.,
Union fédérale des consommateurs - Que choisir (UFC - Que choisir)
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
v celoti ali delno razveljavi izpodbijano sodbo;
razglasi popolno ali delno ničnost izpodbijane odločbe;
odpravi ali močno zmanjša naloženo globo;
podredno, vrne zadevo Splošnemu sodišču, naj odloči v skladu s sodbo Sodišča;
naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem Komisiji.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
S prvim pritožbenim razlogom, ki ima tri dele, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče uporabilo napačen pravni standard pri presoji zakonitosti njenega ravnanja na podlagi člena 82 ES in člena 54 Sporazuma EGP:
Splošno sodišče naj bi napačno sklepalo, da je bilo z zadevnim ravnanjem nujno mogoče omejevati konkurenco in da je zato lahko v nasprotju s členom 82 ES in členom 54 Sporazuma EGP, ne da bi bilo treba obravnavati vsa upoštevna dejstva in okoliščine v zvezi z njim.
Splošno sodišče naj bi napačno sklepalo, da je pri dokazovanju kršitve člena 82 ES in člena 54 Sporazuma EGP možnost omejevanja konkurence mogoče presojati na podlagi abstraktnih preudarkov, ne pa na podlagi verjetnih ali dejanskih učinkov.
Podredni sklep Splošnega sodišča, da je bilo mogoče z zadevnim ravnanjem omejevati konkurenco, naj bi bil napačen, ker je Splošno sodišče napačno upoštevalo dejavnike, s katerimi ni mogoče dokazati te možnosti, in je zanemarilo številne upoštevne dejavnike, ki bi jih moralo upoštevati, kot so pokritost trga z ravnanjem, trajanje domnevnih ravnanj, dejanski tržni dokaz o hitro padajočih cenah in neobstoj izključevanja, in sklepe, ki bi jih bilo treba izpeljati iz testa enako učinkovitega konkurenta (EUK), ki ga je opravila Komisija med upravnim postopkom.
Z drugim pritožbenim razlogom pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo obstoj kršitve v zadnjih dveh letih domnevnega obdobja trajanja kršitve, ker bi pokritost trga z ravnanjem v teh letih lahko vplivala na največ 3,5 % upoštevnega trga.
S tretjim pritožbenim razlogom pritožnica trdi, da je Splošno sodišče njeno ravnanje z družbama HP in Lenovo napačno opredelilo kot „popuste na izključnost“, čeprav se je to ravnanje nanašalo zgolj na 28 % oziroma 42 % (ali manj) celotnih nabav zadevnega proizvoda s strani vsake stranke, kar je veliko manj kot „celota ali večina“ potreb teh strank.
S četrtim pritožbenim razlogom pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo načeli učinkovitega sodnega varstva in postopkovne pravičnosti v zvezi s 5-urnim razgovorom, ki ga je Komisija opravila z vodstvenim delavcem družbe Dell glede vprašanj, ki so objektivno povezana z vsebino preiskave, in med katerim je ključni vodstveni delavec navedel zelo podrobna pojasnila. Splošno sodišče naj bi napačno menilo, da je Komisija lahko razkrila zgolj seznam tem, o katerih se je razpravljalo na razgovoru, ne pa posnetka ali povzetka tega, kar je izprašani povedal v zvezi z navedenimi temami. Splošno sodišče naj bi tudi napačno štelo, da je morala pritožnica predložiti prima facie dokaze, da Komisija ni posnela razbremenilnih dokazov; da bi pritožnica zadostila svojemu dokaznemu bremenu, bi morala zgolj dokazati, da ni bilo mogoče izključiti, da bi lahko ta material uporabila pri soji obrambi, kar naj bi v obravnavani zadevi očitno storila.
S petim pritožbenim razlogom, ki ima tri dele, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno menilo, da sporazumi, ki jih je družba Intel sklenila z družbo Lenovo v letih 2006 in 2007, spadajo v pristojnost Skupnosti:
Splošno sodišče naj bi napačno menilo, da je to ravnanje vključeno v EGP, ker družba Intel v EGP družbi Lenovo na podlagi teh sporazumov ni prodala nobenih proizvodov.
Splošno sodišče naj bi napačno menilo, da je test „opredeljenih učinkov“ primerna podlaga za pristojnost Skupnosti nad zadevnim ravnanjem.
Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo test „opredeljenih učinkov“, ker ni bilo mogoče predvideti, da bi imeli sporazumi, ki jih je družba Intel sklenila z družbo Lenovo v zvezi s procesorji x86 za dostavo na Kitajsko, neposreden in bistven učinek v EGP.
S šestim pritožbenim razlogom, ki ima dva dela, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče storilo več napak pri izračunu naložene globe:
Globa naj bi bila očitno nesorazmerna.
Splošno sodišče naj bi kršilo temeljna načela EU, ker je uporabilo Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006, ki jih je sprejela Komisija, za ravnanje, ki je nastalo pred njihovim sprejetjem.