SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 23. januarja 2014(*)
„Direktiva 2001/29/ES – Avtorske in sorodne pravice v informacijski družbi – Pojem ‚tehnični ukrepi‘ – Zaščitna naprava – Aparat in zaščiteni dodatki – Podobne dodatne naprave, izdelki ali komponente drugih podjetij – Izključitev vsakršne združljivosti med njimi – Obseg teh tehničnih ukrepov– Upoštevnost“
V zadevi C‑355/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunale di Milano (Italija) z odločbo z dne 22. decembra 2011, ki je prispela na Sodišče 26. julija 2012, v postopku
Nintendo Co. Ltd,
Nintendo of America Inc.,
Nintendo of Europe GmbH
proti
PC Box Srl,
9Net Srl,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, K. Lenaerts, podpredsednik Sodišča v funkciji sodnika četrtega senata, M. Safjan (poročevalec), J. Malenovský, sodnika, in A. Prechal, sodnica,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodna tajnica: A. Impellizzeri, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. maja 2013,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Nintendo Co. Ltd, Nintendo of America Inc. in Nintendo of Europe GmbH M. Howe, QC, L. Lane, barrister, R. Black, C. Thomas in D. Nickless, solicitors, skupaj z G. Mondinijem in G. Bonellijem, odvetnikoma,
– za PC Box Srl S. Guerra C. Benelli in S. Fattorini, odvetniki,
– za poljsko vlado B. Majczyna in M. Szpunar, agenta,
– za Evropsko komisijo E. Montaguti in J. Samnadda, agentki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 19. septembra 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 6 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbami Nintendo Co. Ltd, Nintendo of America Inc. in Nintendo of Europe GmbH (v nadaljevanju: skupaj: podjetja Nintendo) na eni strani ter družbama PC Box Srl (v nadaljevanju: PC Box) in 9Net Srl (v nadaljevanju: 9Net) na drugi, ker je družba PC Box prodajala „mod chips“ in „game copiers“ (v nadaljevanju: naprave PC Box) prek spletnega mesta, ki ga upravlja PC Box, gosti pa družba 9Net.
Pravni okvir
Mednarodno pravo
3 Člen 2(1) Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, ki je bila podpisana 9. septembra 1886 (Pariški akt z dne 24. julija 1971), v različici po spremembi z dne 28. septembra 1979 določa:
„Izrazi ‚književna in umetniška dela‘ zajemajo vse stvaritve s književnega, znanstvenega in umetniškega področja, ne glede na način in obliko njihovega izražanja […].“
Pravo Unije
Direktiva 2001/29
4 V uvodnih izjavah 9 in od 47 do 50 Direktive 2001/29 je navedeno:
„(9) Vsakršno usklajevanje avtorske in sorodnih pravic mora temeljiti na visoki stopnji varstva, kajti takšne pravice so za intelektualno ustvarjanje bistvenega pomena. […]
[…]
(47) Tehnološki razvoj bo imetnikom pravic omogočil uporabo tehničnih ukrepov, namenjenih preprečevanju ali omejevanju dejanj, ki jih ne odobrijo imetniki katerih koli avtorskih pravic, sorodnih pravic ali pravice sui generis na podatkovnih bazah. Obstaja pa nevarnost nezakonitih dejavnosti, ki bi omogočile ali olajšale izogibanje tehnični zaščiti, ki jo omogočajo ti ukrepi. Da bi se izognili razdrobljenim pravnim pristopom, ki lahko potencialno ovirajo delovanje notranjega trga, je treba poskrbeti za usklajeno pravno varstvo proti izogibanju dejanskim tehničnim ukrepom in proti zagotavljanju temu namenjenih naprav in proizvodov ali storitev.
(48) Takšno pravno varstvo mora obstajati za tehnične ukrepe, ki dejansko omejujejo dejanja, ki jih ne dovolijo imetniki avtorske pravice, sorodnih pravic ali pravice sui generis v podatkovnih bazah, a tako, da se ne prepreči normalno delovanje elektronske opreme in njen tehnološki razvoj. Takšno pravno varstvo ne pomeni obveznosti oblikovanja takih naprav, izdelkov, komponent ali storitev, ki bi ustrezali tehničnim ukrepom, kolikor taka naprava, izdelek, komponenta ali storitev sicer ne spada pod prepoved iz člena 6. Takšno pravno varstvo naj upošteva sorazmernost in naj ne prepoveduje naprav ali dejavnosti, ki imajo komercialno pomemben namen ali se uporabljajo za druge namene razen izogibanja tehnični zaščiti. Še posebej pa ta zaščita ne sme ovirati raziskovanja v kriptografiji.
(49) Pravno varstvo tehničnih ukrepov ne vpliva na uporabo katerih koli nacionalnih predpisov, ki lahko prepovejo zasebno posest naprav, izdelkov ali komponent za izogibanje tehničnim ukrepom.
(50) Takšno usklajeno pravno varstvo ne vpliva na specifične določbe o varstvu iz Direktive [2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L 111, str. 16)]. Še zlasti se ne sme uporabljati za varstvo tehničnih ukrepov, ki se uporabljajo v zvezi z računalniškimi programi, kar je urejeno izključno v navedeni direktivi. To naj niti ne zavre niti ne prepreči razvoja ali uporabe katerega koli načina izogibanja tehničnemu ukrepu, potrebnemu za omogočanje dejanj v skladu s členom 5(3) ali členom 6 Direktive [2009/24]. Člena 5 in 6 navedene direktive določata izključno izjeme izključnih pravic, ki veljajo za računalniške programe.“
5 Člen 1 Direktive 2001/29 določa:
„1. Ta direktiva ureja pravno varstvo avtorske in sorodnih pravic v okviru notranjega trga s posebnim poudarkom na informacijski družbi.
2. Razen v primerih iz člena 11 se ta direktiva ne dotika in ne vpliva na obstoječe določbe Skupnosti v zvezi s:
(a) pravnim varstvom računalniških programov;
[…]“
6 Člen 6, od (1) do (3), te direktive določa:
„1. Države članice predvidijo ustrezno pravno varstvo proti izognitvi katerim koli tehničnim ukrepom, ki jih zadevna oseba izvaja v vednosti, da si prizadeva za ta cilj, oziroma ob verjetnosti, da ve, da si prizadeva za ta cilj.
2. Države članice predvidijo ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuiranju, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najem ali posesti za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:
(a) se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve, ali
(b) so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve, ali
(c) so prvenstveno načrtovane, izdelane, prirejene ali izvajane v namen omogočanja ali olajševanja izognitve
vsakršnim dejanskim tehničnim ukrepom.
3. Za namene te direktive izraz ‚tehnični ukrepi‘ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali oviranju dejanj v zvezi z deli in predmeti sorodnih pravic, ki jih ni dovolil imetnik pravic avtorske ali katere koli sorodne pravice, predvidene v zakonu, oziroma pravice sui generis, ki jo predvideva poglavje III Direktive 96/9/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 459)]. Tehnični ukrepi se štejejo za ‚dejanske‘, kadar uporabo varovanega dela ali predmeta sorodnih pravic nadzorujejo imetniki pravic z uporabo nadzorovanega dostopa ali zaščitnega postopka, na primer šifriranja, kodiranja ali druge transformacije dela oziroma predmeta sorodnih pravic ali mehanizma za nadzor razmnoževanja, ki doseže cilj zaščite.“
Direktiva 2009/24
7 Člen 1(1) Direktive 2009/24 določa:
„V skladu z določbami te direktive varujejo države članice računalniške programe z avtorsko pravico kot književna dela v smislu Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del. Za namene te direktive obsega pojem ‚računalniški programi‘ tudi pripravljalno gradivo za njihovo izdelavo.“
Italijansko pravo
8 Člen 102c zakona št. 633 o varstvu avtorske pravice in drugih sorodnih pravic (legge n. 633 – Protezione del diritto d'autore e di altri diritti connessi al suo esercizio) z dne 22. aprila 1941 (GURI št. 166 z dne 16. julija 1941), kakor je bil spremenjen z zakonsko uredbo št. 68 o prenosu Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (decreto legislativo n. 68 – Attuazione della direttiva 2001/29/CE sull'armonizzazione di taluni aspetti del diritto d'autore e dei diritti connessi nella società dell'informazione) z dne 9. aprila 2003 (redni dodatek h GURI št. 87 z dne 14. aprila 2003) določa:
„1. Imetniki avtorskih in sorodnih pravic ter pravic iz člena 102a(3) [v zvezi s podatkovnimi bazami] lahko za zaščitena dela ali vsebine uporabijo dejanske tehnične ukrepe zaščite, ki vključujejo vsakršno tehnologijo, napravo in komponento, ki je v običajnem okviru delovanja namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj, ki jih imetniki pravic ne dovolijo.
2. Tehnični ukrepi zaščite se štejejo za dejanske, kadar uporabo zaščitenega dela ali vsebine nadzorujejo imetniki z uporabo naprave za dostop ali zaščitnega postopka, na primer šifriranja, kodiranja ali druge transformacije zaščitenega dela oziroma vsebine ali če je ta uporaba omejena na mehanizem za nadzor razmnoževanja, ki doseže cilj zaščite.
3. Ta člen ne posega v uporabo določb o računalniških programih iz naslova I, poglavje IV, del VI.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
9 Podjetja Nintendo, ki pripadajo skupini, ki ustvarja in izdeluje video igre, prodajajo dve vrsti proizvodov za te igre, in sicer prenosne sisteme, konzole „DS“, in fiksne sisteme igralnih konzol „Wii“.
10 Podjetja Nintendo so sprejela tehnične ukrepe, in sicer sistem prepoznavanja, nameščen na konzolah, ter šifrirane kode na fizičnem nosilcu, na katerem so registrirane video igre, ki so zaščitene z avtorsko pravico. Ti ukrepi učinkujejo tako, da preprečujejo uporabo nezakonitih kopij video iger. Iger brez kode ni mogoče zagnati na nobeni od dveh vrst aparatov, ki ju prodajajo podjetja Nintendo.
11 Iz predložitvene odločbe je tudi razvidno, da ti tehnični ukrepi preprečujejo, da bi se na konzolah uporabljali programi, igre in na splošno multimedijske vsebine, ki niso Nintendovi.
12 Podjetja Nintendo so ugotovila obstoj aparatov družbe PC Box, ki se z namestitvijo na konzoli izognejo varnostnemu sistemu na strojni opremi in omogočijo uporabo ponarejenih video iger.
13 Ker so podjetja Nintendo menila, da je glavni cilj aparatov družbe PC Box izognitev in preprečitev tehničnih ukrepov zaščite iger Nintendo, so zoper družbi PC Box in 9Net pri Tribunale di Milano vložila tožbo.
14 Družba PC Box prodaja izvirne konzole Nintendo v kombinaciji z dodatno programsko opremo, ki jo sestavljajo nekatere aplikacije neodvisnih proizvajalcev, „homebrews“, ustvarjene posebej za uporabo na takih konzolah in katerih uporaba zahteva predhodno namestitev aparatov PC Box, ki onemogočijo nameščeno napravo, ki pomeni tehnični ukrep zaščite.
15 Po mnenju družbe PC Box je resnični cilj, ki mu sledijo podjetja Nintendo, preprečevanje uporabe neodvisne programske opreme, ki ni nezakonita kopija video igre, temveč je namenjena omogočanju predvajanja datotek MP3, filmov in videov, da bi bile te konzole polno izkoriščene.
16 Predložitveno sodišče meni, da varstva video iger ni mogoče omejiti na tisto, ki velja za računalniške programe. Čeprav se video igre uporabljajo s pomočjo računalniškega programa, se ta namreč zažene in sledi pripovednemu poteku, kot so si ga zamislili avtorji navedenih iger, vse to pa spremljajo podobe in zvoki, za katere je značilna določena konceptualna samostojnost.
17 Navedeno sodišče se sprašuje, ali namestitev ukrepov tehnične zaščite, kakršni so v postopku v glavni stvari, ki jih je uporabil Nintendo, presega tisto, kar za to določa člen 6 Direktive 2001/29, če se razlaga ob upoštevanju uvodne izjave 48 te direktive.
18 V teh okoliščinah je Tribunale di Milano prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba člen 6 Direktive [2001/29], tudi glede na uvodno izjavo 48 te direktive, razlagati tako, da se varstvo ukrepov tehnične zaščite avtorskopravno varovanih del ali predmetov lahko razširi na sistem, ki ga proizvaja in trži ista družba in v katerem je v strojni opremi nameščena naprava, ki na nosilcu zaščitenega dela (videoigre, ki jo poleg tretjih oseb, ki so lastniki zaščitenih del, proizvaja ista družba) prepozna identifikacijsko številko, brez katere si na takem sistemu navedenega dela ni mogoče ogledati in ga uporabljati, tako da se z aparatom, ki je del tega sistema, onemogoči vsakršna združljivost z aparati in dodatki, ki jih ne proizvaja družba, ki proizvaja sam sistem?
2. Ali je treba člen 6 Direktive [2001/29], tudi glede na uvodno izjavo 48 te direktive, v primerih, v katerih je treba presoditi, ali sta proizvod ali komponenta namenjena bolj izogibanju tehničnemu ukrepu zaščite kakor drugim komercialno pomembnim rabam, razlagati tako, da mora nacionalno sodišče pri presoji tega vidika uporabiti merila, s katerimi se ugotavlja namembnost, ki jo imetnik pravic pripisuje proizvodu, v katerega se vstavi zaščitena vsebina, oziroma namesto ali poleg teh meril količinska merila, s katerimi se primerja obseg različnih rab, ali kakovostna merila, s katerimi se ugotavljata narava in pomen samih rab?“
Vprašanji za predhodno odločanje
19 Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, na prvem mestu v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2001/29 razlagati tako, da lahko pojem „dejanski tehnični ukrep“ v smislu člena 6(3) navedene direktive zajema tehnične ukrepe, ki se kažejo predvsem v tem, da se naprava za prepoznavanje namesti ne samo na nosilec, ki vsebuje zaščiteno delo, kot je video igra, z namenom, da se zaščiti pred dejanji, ki jih imetnik avtorske pravice ne dovoli, temveč tudi na prenosne aparate ali konzole, namenjene zagotovitvi dostopa do teh iger in njihovi uporabi.
20 Predložitveno sodišče na drugem mestu Sodišče v bistvu sprašuje, po katerih merilih je treba presoditi obseg pravnega varstva pred izognitvijo dejanskim tehničnim ukrepom v smislu člena 6 Direktive 2001/29. To sodišče želi predvsem izvedeti, ali je v zvezi s tem na eni strani upoštevna posebna namembnost, ki jo imetnik pravic pripisuje proizvodu, v katerega se vstavi zaščitena vsebina, kakršne so konzole Nintendo, na drugi strani pa obseg, narava in pomen uporabe naprav, izdelkov ali komponent, ki omogočajo izognitev navedenim dejanskim tehničnim ukrepom, kakršne so naprave PC Box.
21 V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da Direktiva 2001/29, kot izhaja zlasti iz njenega člena 1(1), ureja pravno varstvo avtorske in sorodnih pravic, kar avtorjem daje izključno pravico na njihovih delih. Dela, kot so računalniški programi, pa so z avtorsko pravico zaščitena, če so izvirna, to pomeni, da so avtorjeva lastna intelektualna stvaritev (glej sodbo z dne 16. julija 2009 v zadevi Infopaq International, C‑5/08, ZOdl., str. I‑6569, točka 35).
22 Glede posameznih delov dela je treba ugotoviti, da ni nikjer v Direktivi 2001/29 navedeno, da se ti deli obravnavajo drugače kot celotno delo. Iz tega je razvidno, da so ti deli zaščiteni z avtorsko pravico, saj kot takšni pripomorejo k izvirnosti celotnega dela (glej zgoraj navedeno sodbo Infopaq International, točka 38).
23 Te ugotovitve ne omaja dejstvo, da je Direktiva 2009/24 glede na Direktivo 2001/29 lex specialis (glej sodbo z dne 3. julija 2012 v zadevi UsedSoft, C‑128/11, točka 56). V skladu s členom 1(1) je varstvo, ki ga daje Direktiva 2009/24, namreč omejeno na računalniške programe. Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, pa so video igre, kakršne so v postopku v glavni stvari, kompleksne in ne vključujejo samo računalniških programov, temveč tudi grafične in zvočne elemente, ki imajo, čeprav so zapisani v informacijskem jeziku, lastno ustvarjalno vrednost, ki se ne more enačiti z navedenim zapisom. Ker deli video igre, v obravnavanem primeru njeni grafični in zvočni elementi, pripomorejo k izvirnosti dela, so skupaj s celotnim delom zaščiteni z avtorsko pravico v okviru ureditve, uvedene z Direktivo 2001/29.
24 V zvezi s členom 6 Direktive 2001/29 je treba poudariti, da ta države članice zavezuje k vzpostavitvi ustreznega pravnega varstva proti izognitvi katerim koli dejanskim „tehničnim ukrepom“, ki so v odstavku 3 tega člena opredeljeni kot vsakršna tehnologija, naprava ali komponenta, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali oviranju dejanj v zvezi z deli in predmeti sorodnih pravic, ki jih ni dovolil imetnik avtorske ali katere koli sorodne pravice, predvidene v zakonu, oziroma pravice sui generis, ki je določena v poglavju III Direktive 96/9.
25 Ker so navedena dejanja, kot je razvidno iz členov od 2 do 4 Direktive 2001/29, reproduciranje, priobčitev del javnosti in dajanje teh del na voljo javnosti ter distribuiranje izvirnika ali primerkov dela, se pravno varstvo iz člena 6 navedene direktive uporablja samo za varovanje navedenega imetnika pred dejanji, za katera se zahteva njegovo dovoljenje.
26 V zvezi s tem je treba na prvem mestu ugotoviti, da ni na podlagi ničesar v navedeni direktivi mogoče šteti, da se njen člen 6(3) ne nanaša na tehnične ukrepe, kakršni so v postopku v glavni stvari, ki so delno nameščeni na fizičnih nosilcih iger, delno pa na konzolah in ki potrebujejo povezavo med tema.
27 Kot je namreč poudarila generalna pravobranilka v točki 43 sklepnih predlogov, je iz navedene določbe razvidno, da je pojem „dejanski tehnični ukrepi“ opredeljen široko in vključuje uporabo nadzorovanega dostopa ali zaščitnega postopka, na primer šifriranja, kodiranja ali druge transformacije dela oziroma predmeta sorodnih pravic ali mehanizma za nadzor razmnoževanja. Poleg tega je taka opredelitev v skladu z glavnim ciljem Direktive 2001/29, ki je, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 9, vzpostavitev visoke stopnje varstva zlasti za avtorje, kar je bistveno za intelektualno ustvarjanje.
28 V teh okoliščinah je treba šteti, da so tehnični ukrepi, kakršni so v postopku v glavni stvari, ki so delno nameščeni na fizičnih nosilcih iger, delno pa na konzolah in ki potrebujejo povezavo med tema, zajeti s pojmom „dejanski tehnični ukrepi“ v smislu člena 6(3) Direktive 2001/29, če je njihov cilj preprečevanje ali omejevanje dejanj, ki posegajo v imetnikove pravice, zaščitene s to direktivo.
29 Na drugem mestu je treba preučiti, po katerih merilih je treba presoditi obseg pravnega varstva pred izognitvijo dejanskim tehničnim ukrepom v smislu člena 6 Direktive 2001/29.
30 Kot je generalna pravobranilka poudarila v točkah od 53 do 63 sklepnih predlogov, je treba pri preučitvi tega vprašanja upoštevati, da mora pravno varstvo pred dejanji, ki jih imetnik avtorskih pravic ni dovolil, v skladu s členom 6(2) Direktive 2001/29, ki se razlaga ob upoštevanju njene uvodne izjave 48, spoštovati načelo sorazmernosti in ne sme prepovedovati naprav ali dejavnosti, katerih cilj oziroma uporaba s komercialnega vidika ni olajšanje uresničevanja teh dejanj z izognitvijo tehnični zaščiti.
31 Tako je navedeno pravno varstvo dodeljeno le glede tehničnih ukrepov, katerih cilj je, kar zadeva dela, preprečevanje ali odprava dejanj, navedenih v točki 25 te sodbe, ki jih imetnik avtorske pravice ni dovolil. Navedeni ukrepi morajo biti primerni za uresničitev tega cilja in ne smejo presegati tistega, kar je za to potrebno.
32 V teh okoliščinah je treba preučiti, ali bi drugi ukrepi oziroma ukrepi, ki niso nameščeni na konzolah, lahko manj posegali v dejavnosti tretjih, ki ne potrebujejo dovoljenja imetnika avtorskih pravic ali vsaj manj omejevali te dejavnosti in ob tem zagotavljali primerljivo varstvo za pravice navedenega imetnika.
33 V ta namen je treba upoštevati zlasti stroške, ki se nanašajo na različne vrste tehničnih ukrepov, tehnične in praktične vidike njihove vzpostavitve ter primerjavo učinkovitosti teh različnih vrst tehničnih ukrepov glede varstva imetnikovih pravic, pri čemer pa ni treba, da je ta učinkovitost absolutna.
34 Kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 67 sklepnih predlogov, se presoja obsega zadevnega pravnega varstva ne sme opraviti glede na posebno rabo konzol, kot jo je določil imetnik avtorskih pravic. Pri tej presoji je, nasprotno, treba upoštevati merila, določena v členu 6(2) Direktive 2001/29, glede naprav, izdelkov ali komponent, ki se lahko izognejo varstvu dejanskih tehničnih ukrepov.
35 Natančneje, navedena določba države članice zavezuje k uvedbi primernega pravnega varstva pred navedenimi napravami, izdelki ali komponentami, katerih cilj je izognitev navedenemu varstvu dejanskih tehničnih ukrepov, so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve oziroma tistih, ki so predvsem načrtovane, izdelane, prirejene ali izvajane z namenom omogočanja ali olajševanja te izognitve.
36 V zvezi s tem bo za preučitev cilja navedenih naprav, izdelkov ali komponent dokaz o načinih dejanske uporabe s strani tretjih glede na okoliščine obravnavanega primera posebej upošteven. Predložitveno sodišče lahko zlasti preuči, kako pogosto se aparati družbe PC Box dejansko uporabljajo za omogočanje uporabe nedovoljenih kopij iger Nintendo in licenčnih iger Nintendo na konzolah Nintendo ter kako pogosto se ti aparati uporabljajo za namen, ki ne krši avtorskih pravic glede iger Nintendo in licenčnih iger Nintendo.
37 Glede na navedeno je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba Direktivo 2001/29 razlagati tako, da lahko pojem „dejanski tehnični ukrep“ v smislu člena 6(3) te direktive zajema tehnične ukrepe, ki se kažejo predvsem v tem, da se naprava za prepoznavanje namesti ne samo na nosilec, ki vsebuje zaščiteno delo, kot je video igra, da bi jo zaščitili pred dejanji, ki jih imetnik avtorske pravice ne dovoli, temveč tudi na prenosne aparate ali konzole, namenjene zagotovitvi dostopa do teh iger in njihovi uporabi.
38 Nacionalno sodišče mora preveriti, ali bi drugi ukrepi oziroma ukrepi, ki niso nameščeni na konzolah, lahko manj posegali v dejavnosti tretjih ali manj omejevali te dejavnosti in ob tem zagotavljali primerljivo varstvo imetnikovih pravic. V ta namen je treba upoštevati zlasti stroške, ki se nanašajo na različne vrste tehničnih ukrepov, tehnične in praktične vidike njihove vzpostavitve ter primerjavo učinkovitosti teh različnih vrst tehničnih ukrepov glede varstva imetnikovih pravic, pri čemer pa ni treba, da je ta učinkovitost absolutna. Navedeno sodišče mora tudi preučiti cilj naprav, izdelkov ali komponent, ki se lahko izognejo navedenim tehničnim ukrepom. V zvezi s tem bo dokaz o načinih dejanske uporabe s strani tretjih glede na okoliščine obravnavanega primera posebej upošteven. Nacionalno sodišče lahko zlasti preuči, kako pogosto se te naprave, izdelki ali komponente dejansko uporabljajo v nasprotju z avtorsko pravico ter kako pogosto se uporabljajo za namen, ki navedene pravice ne krši.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da lahko pojem „dejanski tehnični ukrep“ v smislu člena 6(3) te direktive zajema tehnične ukrepe, ki se kažejo predvsem v tem, da se naprava za prepoznavanje namesti ne samo na nosilec, ki vsebuje zaščiteno delo, kot je video igra, da bi jo zaščitili pred dejanji, ki jih imetnik avtorske pravice ne dovoli, temveč tudi na prenosne aparate ali konzole, namenjene zagotovitvi dostopa do teh iger in njihovi uporabi.
Nacionalno sodišče mora preveriti, ali bi drugi ukrepi oziroma ukrepi, ki niso nameščeni na konzolah, lahko manj posegali v dejavnosti tretjih ali manj omejevali te dejavnosti in ob tem zagotavljali primerljivo varstvo imetnikovih pravic. V ta namen je treba upoštevati zlasti stroške, ki se nanašajo na različne vrste tehničnih ukrepov, tehnične in praktične vidike njihove vzpostavitve ter primerjavo učinkovitosti teh različnih vrst tehničnih ukrepov glede varstva imetnikovih pravic, pri čemer pa ni treba, da je ta učinkovitost absolutna. Navedeno sodišče mora tudi preučiti cilj naprav, izdelkov ali komponent, ki se lahko izognejo navedenim tehničnim ukrepom. V zvezi s tem bo dokaz o načinih dejanske uporabe s strani tretjih glede na okoliščine obravnavanega primera posebej upošteven. Nacionalno sodišče lahko zlasti preuči, kako pogosto se te naprave, izdelki ali komponente dejansko uporabljajo v nasprotju z avtorsko pravico ter kako pogosto se uporabljajo za namen, ki navedene pravice ne krši.
Podpisi