SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 11. novembra 2021(*)
„Predhodno odločanje – Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) – Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran – Uredba (ES) št. 423/2007 – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, za katere je Svet Evropske unije ugotovil, da sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja – Pojma ,zamrznitev sredstev‘ in ,zamrznitev gospodarskih virov‘ – Možnost uporabe ukrepa zavarovanja na zamrznjenih sredstvih in gospodarskih virih – Terjatev, ki je nastala pred zamrznitvijo sredstev ter ni povezana z iranskim jedrskim in balističnim programom“
V zadevi C‑340/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Cour de cassation (Francija) z odločbo z dne 10. julija 2020, ki je na Sodišče prispela 24. julija 2020, v postopku
Bank Sepah
proti
Overseas Financial Limited,
Oaktree Finance Limited,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi L. Bay Larsen, podpredsednik Sodišča v funkciji predsednika prvega senata, J.‑C. Bonichot in M. Safjan (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec G. Pitruzzella,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Bank Sepah L. Vidal in J.‑M. Thouvenin, avocats,
– za Overseas Financial Limited in Oaktree Finance Limited P. Spinosi, avocat,
– za francosko vlado J.‑L. Carré, E. de Moustier in A. Daniel, agenti,
– za Evropsko komisijo A. Bouquet in J. Roberti di Sarsina, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 17. junija 2021
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(h) in (j) ter člena 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2007, L 103, str. 1), člena 1(h) in (i) ter člena 16(1) Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL 2010 L 281, str. 1) ter člena 1(j) in (k) ter člena 23(1) Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL 2012, L 88, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Bank Sepah, družbo s sedežem v Teheranu (Iran), ter družbama Overseas Financial Limited in Oaktree Finance Limited s sedežem v zvezni državi Delaware (Združene države) glede možnosti uporabe ukrepov zavarovanja na zamrznjenih sredstvih in gospodarskih virih brez predhodnega dovoljenja pristojnega nacionalnega organa v okviru omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran.
Pravni okvir
Mednarodno pravo
3 Zaradi pritiska na Islamsko republiko Iran, da bi ta ustavila jedrske dejavnosti, ki pomenijo nevarnost z vidika širjenja jedrskega orožja, in razvoj sistemov za izstrelitev jedrskega orožja, je Varnostni svet Združenih narodov (v nadaljevanju: Varnostni svet) 23. decembra 2006 na podlagi člena 41 poglavja VII Ustanovne listine Združenih narodov sprejel Resolucijo 1737 (2006), s katero so uvedeni nekateri omejevalni ukrepi proti tej državi.
4 V skladu s točkama 2 in 12 navedene resolucije je Varnostni svet:
„2. [v] tem okviru odločil, da mora Iran takoj ustaviti jedrske dejavnosti, ki pomenijo nevarnost z vidika širjenja jedrskega orožja […]
[…]
12. [o]dločil, da morajo vse države od sprejetja te resolucije dalje zamrzniti sredstva, finančno premoženje in gospodarske vire na svojih ozemljih, ki so v lasti ali pod nadzorom oseb ali subjektov, navedenih v Prilogi, ter sredstva, finančno premoženje in gospodarske vire drugih oseb ali subjektov, za katere bosta Svet ali Odbor [za sankcije] ugotovila, da sodelujejo pri dejavnostih Irana, nevarnih z vidika širjenja jedrskega orožja, ali razvijanju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja, so z njimi neposredno povezani ali jih podpirajo, in oseb ali subjektov, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ter subjektov, ki jih imajo v lasti ali jih nadzorujejo, tudi z nezakonitimi sredstvi […], in poleg tega odločil, da morajo vse države svojim državljanom ali drugim osebam ali subjektom na svojem ozemlju preprečiti, da tem osebam ali subjektom dajo na voljo sredstva, finančno premoženje ali gospodarske vire ali da jim omogočijo uporabo teh sredstev, premoženja in virov v njihovo korist“.
5 Varnostni svet je v resoluciji 1747 (2007) z dne 24. marca 2007 vpisal družbo Bank Sepah na seznam subjektov, vključenih v iranske jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami, za katere je treba uporabiti ukrep zamrznitve premoženja.
Pravo Unije
Skupno stališče 2007/140/SZVP
6 Zaradi izvajanja Resolucije 1737 (2006) je Svet Evropske unije sprejel Skupno stališče 2007/140/SZVP z dne 27. februarja 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2007, L 61, str. 49).
7 V uvodnih izjavah 1 in 9 tega Skupnega stališča je bilo navedeno:
„(1) Varnostni svet […] je 23. decembra 2006 sprejel Resolucijo št. 1737 (2006) […], s katero poziva Iran, naj brez odlašanja zaustavi nekatere dejavnosti, nevarne z vidika širjenja jedrskega orožja, in uvaja nekatere omejevalne ukrepe proti Iranu.
[…]
(9) [Resolucija št.] 1737 (2006) poleg tega nalaga zamrznitev sredstev, drugega finančnega premoženja in gospodarskih virov, ki pripadajo osebam ali subjektom, za katere Varnostni svet ali Odbor [za sankcije] ugotovi, da sodelujejo v dejavnostih Irana, nevarnih z vidika širjenja jedrskega orožja, ali razvijanju izstrelitvenih sistemov jedrskega orožja, so z njimi neposredno povezani ali jih podpirajo, oziroma so v njihovi lasti, jih posedujejo ali neposredno ali posredno nadzirajo; isto velja za osebe ali subjekte, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, in subjekte, ki jih imajo v lasti ali jih nadzorujejo, tudi z nezakonitimi sredstvi; nalaga tudi obveznost, da se tem osebam ali subjektom ne smejo dati na voljo nikakršna sredstva, finančno premoženje ali gospodarski viri, niti se ne smejo uporabljati v njihovo korist.“
8 Člen 5(1) navedenega skupnega stališča je določal:
„Vsa sredstva in gospodarski viri, ki neposredno ali posredno pripadajo naslednjim osebam, so v njihovi lasti oziroma jih posedujejo ali nadzirajo:
(a) osebe s seznama v Prilogi k [Resoluciji št.] 1737 [(2006)] in druge osebe in subjekti, ki sta jih določila Varnostni svet ali Odbor [za sankcije] v skladu z odstavkom 12 [Resolucije št.] 1737 [(2006)]; te osebe in subjekti so našteti v Prilogi I;
[…]
se zamrznejo.“
Uredba št. 423/2007
9 Svet je na podlagi Skupnega stališča 2007/140 sprejel Uredbo št. 423/2007, ki je začela veljati 20. aprila 2007.
10 V uvodni izjavi 3 te uredbe je navedeno:
„[Omejevalni] ukrepi[, določeni v Skupnem stališču 2007/140,] sodijo v okvir Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti[,] zato je predvsem zaradi zagotovitve, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali, za njihovo izvajanje v okviru Skupnosti potrebna zakonodaja Skupnosti.“
11 Člen 1(h) in (j) navedene uredbe določa:
„Zgolj za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:
[…]
(h) ,zamrznitev sredstev‘ pomeni preprečitev vsakršnega pretoka, prenosa, spremembe, uporabe sredstev ter dostopa do njih ali kakršnega koli ravnanja s sredstvi, ki bi imelo za posledico spremembe v njihovi količini, znesku, lokaciji, lastništvu, posedovanju, vrsti, namembnosti ali druge spremembe, ki bi omogočile uporabo sredstev, vključno z upravljanjem portfeljev;
[…]
(j) ,zamrznitev gospodarskih virov‘ pomeni preprečitev njihove uporabe za pridobivanje sredstev, blaga ali storitev na kakršen koli način, kar vključuje, vendar ni omejeno na njihovo prodajo, dajanje v najem ali dajanje pod hipoteko“.
12 Člen 7 te uredbe je določal:
„1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo osebe, subjekti ali organi, navedeni v Prilogi IV. Priloga IV vključuje osebe, subjekte in organe, ki jih je določil Varnostni svet […] ali Odbor za sankcije v skladu z odstavkom 12 [Resolucije] 1737 (2006) […]
[…]
3. Sredstva ali gospodarski viri niso neposredno ali posredno na voljo ali v korist fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, navedenim v prilogah IV in V.
4. Prepovedano je zavestno in namerno sodelovanje pri dejavnostih, katerih namen ali posledica je neposredno ali posredno izogibanje ukrepom iz odstavkov 1, 2 in 3.“
13 Člen 8 Uredbe št. 423/2007 je določal:
„Z odstopanjem od člena 7 lahko pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih straneh iz seznama v Prilogi III, odobrijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) sredstva ali gospodarski viri so predmet sodnega, upravnega ali arbitražnega zasega, izvedenega pred 23. decembrom 2006, ali pravne, upravne ali arbitražne sodbe, izdane pred navedenim datumom;
[…]“
14 Člen 9 te uredbe je določal:
„Z odstopanjem od člena 7 in za izpolnitev plačila osebe, subjekta ali organa iz Priloge IV ali V na podlagi pogodbe, sporazuma ali obveznosti, ki je bila sklenjena s strani ali je nastala za zadevno osebo, subjekt ali organ pred datumom, ko je bila ta oseba, subjekt ali organ določen s strani Odbora za sankcije, Varnostnega sveta ali Sveta, lahko pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih straneh iz seznama v Prilogi III, dovolijo pod pogoji, ki jih štejejo za ustrezne, sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) zadevni pristojni organ je odločil, da:
(i) se sredstva ali gospodarski viri uporabijo za plačilo s strani osebe, subjekta ali organa iz Priloge IV ali V;
(ii) pogodba, sporazum ali obveznost ne bo prispevala k proizvodnji, prodaji, nakupu, prenosu, izvozu, uvozu, prevozu ali uporabi blaga in tehnologije iz prilog I in II; ter
(iii) plačilo ne pomeni kršitve člena 7(3);
(b) če se uporablja člen 7(1), je zadevna država članica obvestila Odbor za sankcije o tej odločitvi in njeni nameri, da bo izdala odobritev, ter Odbor za sankcije ni nasprotoval temu ukrepu v desetih dneh po obvestilu; ter
(c) če se uporablja člen 7(2), je zadevna država članica o tej odločitvi svojega pristojnega organa in njegovi nameri, da bo izdal odobritev, obvestila druge države članice in Komisijo najmanj dva tedna pred odobritvijo.“
15 Člen 10 navedene uredbe je določal:
„1. Z odstopanjem od člena 7 pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih straneh iz seznama v Prilogi III, lahko pod pogoji, za katere menijo, da so ustrezni, odobrijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi zamrznjenimi sredstvi ali gospodarskimi viri, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) zadevni pristojni organ ugotovi, da so sredstva ali gospodarski viri:
(i) potrebni za zadovoljevanje osnovnih potreb oseb, navedenih v Prilogi IV ali V, in njihovih nepreskrbljenih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravstvo [zdravstveno] oskrbo, davkov, zavarovalnih premij in pristojbin za javne storitve;
(ii) namenjeni izključno za plačilo zmernih honorarjev in nadomestil za stroške, povezane z zagotavljanjem pravnih storitev; ali
(iii) namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov za rutinsko hrambo ali upravljanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov; ter
[…]
2. Z odstopanjem od člena 7 lahko pristojni organi držav članic, navedeni na spletnih straneh iz seznama v Prilogi III, dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali razpolaganje z nekaterimi sredstvi ali gospodarskimi viri, potem ko se prepričajo, da so ta sredstva ali gospodarski viri potrebni za izredne izdatke, in če:
(a) se odobritev nanaša na osebo, subjekt ali organ iz Priloge IV in je zadevna država članica o tej odločitvi obvestila Odbor za sankcije, Odbor pa je odločitev potrdil; ter
(b) se odobritev nanaša na osebo, subjekt ali organ iz Priloge V, pristojni organ pa je o razlogih, na podlagi katerih meni, da je treba določeno odobritev izdati, obvestil druge pristojne organe držav članic ter Komisijo vsaj dva tedna pred odobritvijo.
[…]“
16 Po sprejetju Resolucije 1747 (2007) je Svet sprejel Skupno stališče 2007/246/SZVP z dne 23. aprila 2007 o spremembi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL 2007, L 106, str. 67).
17 Komisija je sprejela Uredbo (ES) št. 441/2007 z dne 20. aprila 2007 o spremembi Uredbe št. 423/2007 (UL 2007, L 104, str. 28). Družba Bank Sepah je bila z Uredbo št. 441/2007 uvrščena na seznam iz Priloge IV k Uredbi št. 423/2007.
18 Svet je 25. oktobra 2010 sprejel Uredbo št. 961/2010, s katero je bila razveljavljena Uredba št. 423/2007. Uredba št. 961/2010 pa je bila razveljavljena z Uredbo 267/2012.
19 Člen 1(h) in (i) in člen 16 Uredbe št. 961/2010 ter člen 1(j) in (k) in člen 23 Uredbe št. 267/2012 so v bistvu enaki členu 1(h) in (j) ter členu 7 Uredbe št. 423/2007. Družba Bank Sepah je bila uvrščena na seznam iz Priloge VII k Uredbi št. 961/2010 in na seznam iz Priloge VIII k Uredbi št. 267/2012.
Francosko pravo
Zakonik o civilnih izvršilnih postopkih
20 Člen L. 521‑1 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih določa:
„Rubež za zavarovanje terjatve se lahko nanaša na vse premičnine, opredmetena ali neopredmetena sredstva dolžnika. Zato z njimi ni mogoče razpolagati. […]“
21 Člen L. 522‑1 tega zakonika določa:
„Upnik, ki je pridobil ali ima izvršilni naslov, s katerim je bilo ugotovljeno, da je terjatev v fiksnem znesku in zapadla, lahko proda sredstva, s katerimi ni bilo mogoče razpolagati, do višine zneska njegove terjatve.“
22 Člen L. 523‑1 navedenega zakonika določa:
„Če se rubež nanaša na terjatev, katere predmet je denarni znesek, je z sklepom o rubežu odvzeta pravica do višine zneska, ki ga odobri sodišče, ali, če to ni potrebno, do višine zneska, za katerega se izvrši rubež. Rubež ima učinke izročitve v hrambo, določene v členu 2350 civilnega zakonika.“
23 Člen L. 531‑1 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih določa:
„Sodno zavarovanje se lahko ustanovi kot zavarovanje za nepremičnine, premičnine, delnice, lastniške deleže in vrednostne papirje.“
24 Člen L. 531‑2 tega zakonika določa:
„Sredstva, ki so obremenjena s sodnim zavarovanjem, ostanejo prenosljiva. Cena se plača in distribuira pod pogoji, ki jih z odlokom določi Conseil d’État.
Vendar se lahko v primeru prodaje vrednostnih papirjev, vpisanih na račun, ki ga upravlja pooblaščeni posrednik, cena uporabi za nakup drugih vrednostnih papirjev, ki tako prevzamejo mesto prodanih vrednostnih papirjev.“
Civilni zakonik
25 Člen 2333 civilnega zakonika določa:
„Zastava pomeni pogodbo, s katero zastavitelj upniku prizna pravico, da bo poplačan prednostno pred drugimi upniki od premičnine ali celote sedanjega ali prihodnjega stvarnega premoženja.
[…]“
26 Člen 2350 tega zakonika določa:
„Deponiranje ali izročitev v hrambo zneskov, učinkov ali vrednostnih papirjev, ki je s sodno odločbo odrejeno kot jamstvo ali zavarovanje, vključuje posebno namembnost in prednostno pravico v smislu člena 2333.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
27 Cour d’appel de Paris (pritožbeno sodišče v Parizu, Francija) je s sodbo z dne 26. aprila 2007 družbi Bank Sepah naložilo, naj družbama Overseas Financial in Oaktree Finance plača zneska 2.500.000 ameriških dolarjev (USD) (približno 1.800.000 EUR) oziroma 1.500.000 ameriških dolarjev (USD) (približno 1.100.000 EUR), z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od tega datuma.
28 Po prejemu delnih plačil med letoma 2007 in 2011 sta družbi Overseas Financial in Oaktree Finance ministre chargé de l’Économie (minister za gospodarstvo, Francija) 2. decembra 2011 predlagali, naj v skladu s členom 8 Uredbe št. 423/2007 odobri sprostitev še neodplačanega zneska. Družbi Overseas Financial in Oaktree Finance sta vložili ničnostno tožbo zoper zavrnitev njunega predloga zaradi molka organa pred tribunal administratif de Paris (upravno sodišče v Parizu, Francija). Navedeno sodišče je to tožbo zavrnilo s sodbo z dne 21. oktobra 2013.
29 Družbi Overseas Financial in Oaktree Finance sta 17. maja 2016 dosegli, da so bili proti družbi Bank Sepah izdani pozivi za plačilo zaradi zasega, nato pa sta 5. julija 2016 izvedli rubeže sredstev na bančnem računu ter rubeže članskih pravic in vrednostnih papirjev pri francoski banki. S sodbo z dne 9. januarja 2017 je sodnik za izvršbe tribunal de grande instance de Paris (okrožno sodišče v Parizu, Francija) potrdil te rubeže in njihov znesek, vključno z obrestmi, določenimi v sodbi cour d’appel de Paris (pritožbeno sodišče v Parizu) z dne 26. aprila 2007. Čeprav je družba Bank Sepah menila, da je dolžna plačati glavnico zneskov, ki so ji bili naloženi, pa je menila, da ni dolžna plačati obresti, in je zato izpodbijala izvršilne ukrepe pred tem sodnikom za izvršbe. Med drugim je trdila, da ni zavezana za plačilo obresti, saj naj svojega dolga ni mogla plačati zaradi višje sile, nastale zaradi zamrznitve njenih sredstev z Uredbo št. 423/2007, kar naj bi povzročilo prekinitev teka teh obresti.
30 Ker je navedeni sodnik za izvršbe to trditev zavrnil, je družba Bank Sepah vložila pritožbo. Cour d’appel de Paris (pritožbeno sodišče v Parizu) je s sodbo z dne 8. marca 2018 to pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da začasna nerazpoložljivost sredstev in gospodarskih virov družbe Bank Sepah ni vplivala na tek obresti.
31 Poleg tega je to sodišče poudarilo, prvič, da se za okoliščine v obravnavani zadevi uporablja petletni zastaralni rok, in drugič, da družbama Overseas Financial in Oaktree Finance nič ne prepoveduje, da bi sprejeli izvršilne ukrepe zavarovanja, ki bi lahko pretrgali to zastaranje. Ker takih ukrepov nista sprejeli pred pozivi za plačilo z dne 17. maja 2016, je navedeno sodišče razsodilo, da se morajo obresti, do katerih bi lahko bili upravičeni družbi Overseas Financial in Oaktree Finance, omejiti na obresti, natečene od 17. maja 2011, torej pet let pred temi pozivi.
32 Družbe Bank Sepah, Overseas Financial in Oaktree Finance so pri Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) vložile kasacijsko pritožbo. Družbi Overseas Financial in Oaktree Finance izpodbijata zlasti del navedene sodbe o pritožbi, ki se nanaša na petletni zastaralni rok obresti.
33 V zvezi s tem predložitveno sodišče meni, da je rešitev spora o glavni stvari odvisna od vprašanja, ali bi družbi Overseas Financial in Oaktree Finance lahko prekinili zastaranje z uporabo ukrepa zavarovanja ali prisilne izvršbe na zamrznjenem premoženju družbe Bank Sepah.
34 To sodišče poudarja, da niti Uredba št. 423/2007 niti uredbi št. 961/2010 in 267/2012 ne vsebujejo izrecne prepovedi za upnika, da uporabi ukrep zavarovanja ali prisilne izvršbe. Glede na opredelitvi pojmov „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ v teh aktih naj ne bi bilo mogoče izključiti, da je ukrepe, ki ne spadajo pod nobeno od prepovedi iz teh opredelitev, mogoče izvesti na zamrznjeno premoženje.
35 Natančneje, sprašuje se o možnosti, da se brez predhodnega dovoljenja sprejmejo ukrepi, ki nimajo učinka prenosa, kot so sodno zavarovanje in rubež za zavarovanje terjatve. Po eni strani naj namreč sodno zavarovanje, ne glede na to, ali je ustanovljeno na nepremičnini, torej hipoteka, na premičnini ali na lastniških deležih in vrednostnih papirjih, torej zastavna pravica, ne bi pomenilo nobene obveznosti za imetnika zadevnega premoženja ali pravic, da jih prenese, in naj ne bi vplivalo na njegovo pravico do izbire osebe, na katero jih prenese. Sodno zavarovanje naj bi povzročilo le, da mora biti v primeru odsvojitve sredstev ali pravic, na katerih je ustanovljeno, terjatev osebe, ki je ustanovila zavarovanje, poravnana prednostno iz prihodkov od odsvojitve. Po drugi strani naj bi bil tudi rubež za zavarovanje terjatve brez učinka prenosa, ker zarubljeni sredstva, terjatve in pravice ostanejo v dolžnikovem premoženju, kar ima učinke hrambe, ki ima za posledico posebno namembnost in prednostno pravico v skladu s civilnim zakonikom.
36 Vendar se predložitveno sodišče sprašuje, ali taki ukrepi ne bi povzročili spremembe „namembnosti“ sredstev, ki so predmet teh ukrepov, v smislu opredelitve pojma „zamrznitev sredstev“ ali, splošneje, ali ne bi omogočali „uporabe“ zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov v smislu uredb št. 423/2007, 961/2010 in 267/2012. Poleg tega se sprašuje, ali je za odgovor na to vprašanje upoštevna okoliščina, da razlog za terjatev ni povezan z iranskim jedrskim in balističnim programom in da je nastal pred zamrznitvijo premoženja družbe Bank Sepah.
37 V teh okoliščinah je Cour de cassation (kasacijsko sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba člen 1(h) in (j) in člen 7(1) Uredbe [št. 423/2007], člen 1(i) in (h) in člen 16(1) Uredbe [št. 961/2010] ter člen 1(k) in (j) in člen 23(1) Uredbe [št. 267/2012] razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se na zamrznjenem premoženju brez predhodnega dovoljenja pristojnega nacionalnega organa izvrši ukrep, ki nima učinka prenosa, kot sta sodno zavarovanje ali rubež za zavarovanje terjatve, določena v francoskem zakoniku o civilnih izvršilnih postopkih?
2. Ali je okoliščina, da vzrok za terjatev, ki jo je treba izterjati pri osebi ali subjektu, katerega premoženje je zamrznjeno, ni povezan z iranskim jedrskim in balističnim programom ter je nastal pred sprejetjem Resolucije 1737 (2006) […], upoštevna za odgovor na prvo vprašanje?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
38 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7(1) Uredbe št. 423/2007 v povezavi s členom 1(h) in (j) te uredbe, člen 16(1) Uredbe št. 961/2010 v povezavi s členom 1(h) in (i) te uredbe in člen 23(1) Uredbe št. 267/2012 v povezavi s členom 1(j) in (k) te zadnje uredbe razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se na zamrznjenih sredstvih ali gospodarskih virih v okviru skupne zunanje in varnostne politike brez predhodnega dovoljenja pristojnega nacionalnega organa izvršijo ukrepi zavarovanja, ki v korist zadevnega upnika ustanavljajo pravico do prednostnega poplačila glede na druge upnike, tudi če posledica teh ukrepov ni izključitev sredstev iz dolžnikovega premoženja.
39 Najprej je treba poudariti, da so določbe uredb št. 961/2010 in št. 267/2012, navedene v prejšnji točki, v bistvu enake določbam člena 1(h) in (j) ter člena 7(1) Uredbe št. 423/2007, zato se preudarki v zvezi z določbami zadnjenavedene uredbe uporabljajo tudi za določbe prvih dveh uredb.
40 Navesti je treba, da člen 7(1) Uredbe št. 423/2007 določa, da se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, ki jih nadzorujejo ali s katerimi razpolagajo osebe, subjekti ali organi, navedeni v Prilogi IV te uredbe.
41 Pojma „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ sta opredeljena v členu 1(h) in členu 1(j) te uredbe.
42 V skladu s členom 1(h) Uredbe št. 423/2007 pojem „zamrznitev sredstev“ pomeni „preprečitev vsakršnega pretoka, prenosa, spremembe, uporabe sredstev ter dostopa do njih ali kakršnega koli ravnanja s sredstvi, ki bi imelo za posledico spremembe v njihovi količini, znesku, lokaciji, lastništvu, posedovanju, vrsti, namembnosti ali druge spremembe, ki bi omogočile uporabo sredstev, vključno z upravljanjem portfeljev“.
43 Iz te opredelitve izhaja, da je namen zamrznitve sredstev kar najbolj omejiti transakcije, ki se lahko izvedejo z zamrznjenimi sredstvi, kar potrjujejo številni navedeni primeri in uporaba izraza „vse“. Sredstva za omejevanje teh postopkov je zakonodajalec Unije prav tako široko opredelil.
44 Zgoraj navedeni preudarki veljajo tudi za pojem „zamrznitev gospodarskih virov“. Ta pojem je namreč v členu 1(j) Uredbe št. 423/2007 opredeljen kot „preprečitev njihove uporabe za pridobivanje sredstev, blaga ali storitev na kakršen koli način, kar vključuje, vendar ni omejeno na njihovo prodajo, dajanje v najem ali dajanje pod hipoteko“.
45 Iz tega sledi, da sta pojma „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ iz Uredbe št. 423/2007 opredeljena zelo široko.
46 Glede ukrepov, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, s katerimi se v korist zadevnega upnika uvaja pravica do prednostnega plačila glede na druge upnike, je treba ugotoviti – kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 55 do 61 sklepnih predlogov – da je posledica teh ukrepov sprememba namembnosti zamrznjenih sredstev in da ti ukrepi omogočajo uporabo zamrznjenih gospodarskih virov za pridobitev sredstev, blaga ali storitev.
47 Iz tega sledi, da so taki ukrepi zajeti s pojmoma „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ v smislu člena 1(h) in (j) ter člena 7(1) Uredbe št. 423/2007.
48 Okoliščina, da posledica takih ukrepov ni, da bi bila sredstva izključena iz dolžnikovega premoženja, ne more omajati te ugotovitve.
49 Po eni strani namreč pojem „zamrznitev sredstev“ zajema vsakršno porabo sredstev, katere posledica je med drugim sprememba namembnosti teh sredstev, čeprav posledica take uporabe sredstev ni izključitev sredstev iz dolžnikovega premoženja.
50 Po drugi strani je v zvezi z opredelitvijo pojma „zamrznitev gospodarskih virov“ kot primer navedena uporaba gospodarskih virov z njihovo hipoteko. Posledica takega ukrepa pa ni, da se sredstva izključijo iz dolžnikovega premoženja.
51 Zato je treba ugotoviti, da se opredelitvi pojmov „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ nanašata zlasti na ukrepe, katerih posledica ni izključitev sredstev iz dolžnikovega premoženja.
52 To razlago potrjujejo cilji Uredbe št. 423/2007 o izvajanju omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran.
53 Glede tega je treba poudariti, da Uredba št. 423/2007 v skladu z uvodno izjavo 3 te uredbe zagotavlja izvajanje Skupnega stališča 2007/140, ki je bilo sprejeto, da bi se v Evropski uniji uresničevali cilji Resolucije 1737 (2006), in je tako namenjena izvajanju te resolucije. Zato je treba za razlago navedene uredbe upoštevati besedilo in namen te resolucije (sodba z dne 21. decembra 2011, Afrasiabi in drugi, C‑72/11, EU:C:2011:874, točka 43).
54 Iz Resolucije 1737 (2006), zlasti točk 2 in 12 te resolucije, in iz Skupnega stališča 2007/140, zlasti uvodnih izjav 1 in 9 tega skupnega stališča, je brez dvoma razvidno, da so omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran preventivni v smislu, da se želi z njimi preprečiti „nevarnost širjenja“ jedrskega orožja v tej državi (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2011, Afrasiabi in drugi, C‑72/11, EU:C:2011:874, točka 44).
55 Ukrepi zamrznitve sredstev in gospodarskih virov so tako namenjeni preprečevanju, da bi bilo premoženje, za katero se sprejme ukrep zamrznitve, uporabljeno za pridobitev sredstev, blaga ali storitev, ki lahko pripomorejo k širjenju jedrskega orožja v Iranu, in za boj proti temu širjenju so namenjeni Resolucija 1737 (2006), Skupno stališče 2007/140 in Uredba št. 423/2007 (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2011, Afrasiabi in drugi, C‑72/11, EU:C:2011:874, točka 46).
56 Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 50 sklepnih predlogov, za doseganje teh ciljev torej ni samo legitimno, ampak tudi nujno, da ima opredelitev pojmov „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ široko razlago, ker gre za preprečevanje vsakršne uporabe zamrznjenega premoženja, ki bi omogočala izogibanje zadevnim uredbam in izrabljanje slabosti sistema.
57 Glede na zgornje preudarke je treba ugotoviti, da zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, določena v členu 7(1) Uredbe št. 423/2007 v povezavi s členom 1(h) in (j) te uredbe, nasprotuje temu, da se na zamrznjena sredstva uvedejo ukrepi zavarovanja, s katerimi je v korist zadevnega upnika uvedena pravica do prednostnega plačila glede na druge upnike, tudi če posledica takih ukrepov ni izključitev sredstev iz dolžnikovega premoženja.
58 Pojasniti je še treba, da čeprav člen 7 Uredbe št. 423/2007 določa načelo zamrznitve sredstev in gospodarskih virov oseb in subjektov, uvrščenih tudi glede teh ukrepov, lahko pristojni nacionalni organ kljub temu izda predhodno dovoljenje v skladu z odstopanji, določenimi v členih od 8 do 10 te uredbe, če so izpolnjeni pogoji, ki se v teh členih zahtevajo.
59 Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 7(1) Uredbe št. 423/2007 v povezavi s členom 1(h) in (j) te uredbe, člen 16(1) Uredbe št. 961/2010 v povezavi s členom 1(h) in (i) te uredbe in člen 23(1) Uredbe št. 267/2012 v povezavi s členom 1(j) in (k) zadnjenavedene uredbe razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se na zamrznjenih sredstvih ali gospodarskih virih v okviru skupne zunanje in varnostne politike brez predhodnega dovoljenja pristojnega nacionalnega organa izvršijo ukrepi zavarovanja, ki v korist zadevnega upnika ustanavljajo pravico do prednostnega poplačila glede na druge upnike, tudi če posledica teh ukrepov ni izključitev sredstev iz dolžnikovega premoženja.
Drugo vprašanje
60 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali je okoliščina, da vzrok za terjatev, ki jo je treba izterjati pri osebi ali subjektu, katerega premoženje je zamrznjeno, ni povezan z iranskim jedrskim in balističnim programom ter je nastal pred sprejetjem Resolucije 1737 (2006), upoštevna za odgovor na prvo vprašanje.
61 V zvezi s tem je treba poudariti, da opredelitvi pojmov „zamrznitev sredstev“ in „zamrznitev gospodarskih virov“ iz člena 1(h) in (j) Uredbe št. 423/2007 ter ustreznih določb uredb št. 961/2010 in št. 267/2012 ne razlikujeta glede na vzrok terjatve, ki jo je treba izterjati od osebe ali subjekta, za katerega veljajo omejevalni ukrepi.
62 Poleg tega člen 7(1) Uredbe št. 423/2007 in ustrezne določbe uredb št. 961/2010 in št. 267/2012 v primeru zamrznitve sredstev ali gospodarskih virov ne razlikujejo glede na vzrok za to terjatev.
63 Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 68 sklepnih predlogov, je treba v teh okoliščinah možnost izvajanja ukrepa na zamrznjenih sredstvih presojati zgolj glede na pravne učinke, ki jih ima, in ne glede na vzrok terjatve, ki se nanaša na ta ukrep.
64 Dodati je treba, da se členi od 8 do 10 Uredbe št. 423/2007, ki določajo in podrobno predpisujejo omejevalne pogoje, pod katerimi lahko nekatere ukrepe, katerih učinek je v nasprotju z zamrznitvijo sredstev in gospodarskih virov, dovolijo pristojni nacionalni organi, ne nanašajo na položaje, v katerih vzrok za terjatev, ki jo je treba izterjati, ni povezan z iranskim jedrskim in balističnim programom pred Resolucijo 1737 (2006).
65 Poleg tega, če bi bilo treba upoštevati okoliščino, da vzrok terjatve ni povezan s tem programom in je razlog za terjatev nastal pred Resolucijo 1737 (2006), bi bilo treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti obstoj take okoliščine, kar bi pomenilo dejansko nevarnost izogibanja zamrznitvi sredstev in gospodarskih virov ter bi državam članicam povzročalo kočljive težave pri izvajanju (glej po analogiji sodbo z dne 11. oktobra 2007, Möllendorf in Möllendorf‑Niehuus, C‑117/06, EU:C:2007:596, točka 58).
66 Poleg tega je Sodišče že razsodilo, da je s pomenom ciljev, ki se uresničujejo z aktom Unije o določitvi sistema omejevalnih ukrepov, mogoče upravičiti negativne, celo precejšnje posledice za nekatere gospodarske subjekte, vključno s tistimi, ki niso odgovorni za položaj, ki je privedel do sprejetja zadevnih ukrepov, vendar so prizadeti zlasti v njihovi lastninski pravici (glej po analogiji sodbo z dne 3. septembra 2008, Kadi in Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija, C‑402/05 P in C‑415/05 P, EU:C:2008:461, točka 361 in navedena sodna praksa).
67 Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da okoliščina, da vzrok za terjatev, ki jo je treba izterjati pri osebi ali subjektu, katerega premoženje je zamrznjeno, ni povezan z iranskim jedrskim in balističnim programom ter je nastal pred sprejetjem Resolucije 1737 (2006), ni upoštevna za odgovor na prvo vprašanje.
Stroški
68 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Člen 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu v povezavi s členom 1(h) in (j) Uredbe št. 423/2007, člen 16(1) Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 v povezavi s členom 1(h) in (i) Uredbe št. 961/2010 in člen 23(1) Uredbe Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 v povezavi s členom 1(j) in (k) Uredbe št. 267/2012 je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se na zamrznjenih sredstvih ali gospodarskih virih v okviru skupne zunanje in varnostne politike brez predhodnega dovoljenja pristojnega nacionalnega organa izvršijo ukrepi zavarovanja, ki v korist zadevnega upnika ustanavljajo pravico do prednostnega poplačila glede na druge upnike, tudi če posledica teh ukrepov ni izključitev sredstev iz dolžnikovega premoženja.
2. Okoliščina, da vzrok za terjatev, ki jo je treba izterjati pri osebi ali subjektu, katerega premoženje je zamrznjeno, ni povezan z iranskim jedrskim in balističnim programom ter je nastal pred sprejetjem Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1737 (2006) z dne 23. decembra 2006, ni upoštevna za odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje.
Podpisi