SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (tretji senat)

z dne 19. septembra 2007

Zadeva F-43/06

Tuomo Talvela

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje za leto 2004 – Pravica do obrambe – Obveznost obrazložitve poročila – Upravna preiskava“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero T. Talvela predlaga, po eni strani, razglasitev ničnosti njegovega kariernega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2004, implicitne odločbe o zavrnitvi njegove zahteve za začetek upravne preiskave, vsakršnega nadaljnjega akta in/ali s to odločbo povezanega akta in odločbe o zavrnitvi njegove pritožbe, vložene pred postopkom, ter, po drugi strani, dodelitev odškodnine.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocena – Spoštovanje pravice do obrambe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 26, prvi in drugi odstavek, in 43)

2.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Obveznost ocenjevanja referenčnega obdobja

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

3.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Znižanje ocene glede na prejšnjo oceno

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Temeljno načelo spoštovanja pravice do obrambe na področju ocenjevanja zaposlenih v Evropskih skupnostih se ne more razlagati, kot da določa obveznost predhodnega opozorila pred začetkom postopka, ki vodi k takemu ocenjevanju. Na to ugotovitev ne vpliva člen 26, prvi in drugi odstavek, Kadrovskih predpisov, s tem ko za uporabo vseh poročil o usposobljenosti, učinkovitosti in vedenju uradnika proti njemu določa, da mora biti ta uradnik z njimi seznanjen pred vložitvijo v njegov osebni spis. Te določbe, katerih cilj je zagotoviti spoštovanje pravice uradnika do obrambe, se namreč nanašajo na že obstoječe dokumente. Te določbe preprečujejo, da bi se taki dokumenti med postopkom ocenjevanja uporabili proti ocenjevanemu uradniku, če z njimi ni bil seznanjen pred vložitvijo v njegov osebni spis. Ne določajo pa predhodne priprave dokumentov, ki formalizirajo vsako navedbo dejstev, ki se očitajo zainteresirani osebi.

Tako ocenjevalec ne krši načela spoštovanja pravice do obrambe niti člena 26 Kadrovskih predpisov s tem, ko v kariernem ocenjevalnem poročilu upošteva dejanske okoliščine, ki so neugodne za ocenjevanega uradnika, ne da bi bila zainteresirana oseba na to pisno opozorjena med postopkom ocenjevanja in ne da bi bile te okoliščine navedene v katerem koli dokumentu v uradnikovem osebnem spisu.

(Glej točke od 57 do 59 in 61.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. julij 2005, De Bry proti Komisiji, T‑157/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑199 in II‑901, točke od 39 do 41 in navedena sodna praksa.

2.      Pri sestavi kariernega ocenjevalnega poročila se ocenjujejo učinkovitost, usposobljenost in vedenje uradnika v službi v referenčnem obdobju. Tako se morajo ocenjevati dejstva, povezana s tem obdobjem. Toda opozorilo na težave, ki so obstajale že pred referenčnim obdobjem in so se nadaljevale, ne pomeni, da ocenjevanje ni bilo opravljeno na podlagi ocene učinkovitosti, usposobljenosti in vedenja uradnika v službi v referenčnem obdobju.

Poleg tega – čeprav sestava kariernega ocenjevalnega poročila temelji na oceni uradnika v referenčnem obdobju – se ne zdi neprimerno, da se pripombe v navedenem poročilu lahko nanašajo na prejšnje obdobje, če je to koristno za oceno razvoja učinkovitosti, usposobljenosti ali vedenja uradnika v službi v referenčnem obdobju v primerjavi z navedenim prejšnjim obdobjem. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti obrazložitvi kariernega ocenjevalnega poročila, ki vsebuje manj ugodne ocene kot prejšnje karierno ocenjevalno poročilo.

(Glej točke 72, 75 in 76.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 10. december 1992, Williams proti Računskemu sodišču, T‑33/91, Recueil, str. II‑2499, točki 70 in 71; 9. marec 1999, Hubert proti Komisiji, T‑212/97, RecFP, str. I‑A‑41 in II‑185, točka 95; 12. junij 2002, Mellone proti Komisiji, T‑187/01, RecFP, str. I‑A‑81 in II‑389, točka 49; 30. september 2004, Ferrer de Moncada proti Komisiji, T‑16/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑261 in II‑1163, točka 53; 16. maj 2006, Magone proti Komisiji, T‑73/05, ZOdl. JU, str. I-A-2-107 in II-A-2-485, točka 26; 10. oktober 2006, Van der Spree proti Komisiji, T‑182/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-205 in II-A-2-1049, točka 83.

3.      Uprava je dolžna zadostno in podrobno obrazložiti karierno ocenjevalno poročilo ter zadevni osebi omogočiti, da izrazi pripombe k tej obrazložitvi, pri čemer je upoštevanje teh zahtev še pomembnejše, kadar se ocena zniža glede na prejšnjo oceno. Posebno pozornost je treba nameniti obrazložitvi, kadar poročilo vsebuje manj ugodne ocene kot prejšnje poročilo.

Namen pojasnjevalnih pripomb v ocenjevalnem poročilu je utemeljiti analitične ocene. Te pripombe so podlaga za pripravo ocene in uradniku omogočajo, da razume dobljeno oceno. Posledično morajo biti pripombe ob upoštevanju njihove odločilne vloge pri sestavi kariernega ocenjevalnega poročila skladne z dodeljenimi ocenami, tako da je treba oceno šteti za številčni ali analitični zapis pripomb.

(Glej točki 91 in 92.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Ferrer de Moncada proti Komisiji, točka 53; zgoraj navedena sodba De Bry proti Komisiji, točka 67; zgoraj navedena sodba Magone proti Komisiji, točka 48.