Language of document : ECLI:EU:T:2021:851

Zadeva T700/20

Gabriele Schmid

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

 Sodba Splošnega sodišča (deseti senat) z dne 1. decembra 2021

„Znamka Evropske unije – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Evropske unije Steirisches Kürbiskernöl g. g. A GESCHÜTZTE GEOGRAFISCHE ANGABE – Absolutni razlog za zavrnitev – Znamka, ki vključuje znamenja, embleme ali grbe – Emblem enega od področij dejavnosti Unije – Zaščitene geografske označbe – Člen 7(1)(i) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(i) Uredbe (EU) 2017/1001)“

1.      Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Znamke, ki vključuje druga znamenja, embleme ali grbe, kot so tisti iz člena 6ter Pariške konvencije – Pogoji varstva – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(h) in (i))

(Glej točke od 21 do 28 in od 40 do 42.)

2.      Znamka Evropske unije – Odpoved, razveljavitev in ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Znamke, ki vključuje druga znamenja, embleme ali grbe, kot so tisti iz člena 6ter Pariške konvencije – Obseg varstva – Simbol za „zaščiteno geografsko označbo“

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(i))

(Glej točke 38, 39, 43 in 45.)

Povzetek

G. Schmid je imetnica znamke Evropske unije, registrirane za proizvod „olje iz bučnih semen, ki je v skladu z zaščiteno geografsko označbo ‚štajersko bučno olje‘“. Ta figurativna znamka vsebuje simbol Evropske unije za „zaščitene geografske označbe“ (v nadaljevanju: simbol ZGO). Iz tega razloga je Landeskammer für Land ‑ und Forstwirtschaft in Steiermark (deželna zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo na Štajerskem, Avstrija) pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti.

Oddelek za izbris pri EUIPO je ugotovil ničnost izpodbijane znamke. Odbor za pritožbe pri EUIPO je to ugotovitev ničnosti potrdil z obrazložitvijo, da izpodbijana znamka vsebuje simbol ZGO v celoti in da niti pravica niti obveznost uporabe navedenega simbola ne zajemata pravice do njegovega varstva kot elementa znamke.

Splošno sodišče je razveljavilo odločbo odbora za pritožbe. Presodilo je, da bi moral ta odbor preučiti, ali lahko znamka, ki vsebuje emblem, zaščiten s členom 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009,(1) gledano v celoti, javnost zavede v zmoto glede obstoja zveze med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in organom, na katerega napotuje zadevni emblem, na drugi. Pojasnjuje, da je treba pri tej presoji upoštevati različne elemente, ki sestavljajo tako znamko.

Presoja Splošnega sodišča

Splošno sodišče je najprej poudarilo, da se prepoved iz člena 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 uporablja, če so izpolnjeni trije kumulativni pogoji:

–      zadevno znamenje, emblem ali grb ima poseben javni pomen, pri čemer obstoj povezave z eno od dejavnosti Unije zadostuje za dokaz, da je njegovo varstvo v javnem pomenu;

–      pristojni organ ni izdal dovoljenja za registracijo;

–      znamka, ki vsebuje zadevno znamenje, emblem ali grb, lahko javnost zavede v zmoto glede obstoja zveze med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in organom, na katerega napotuje zadevni element, na drugi.

Ta tretji pogoj izhaja iz dejstva, da obseg varstva, ki ga zagotavlja člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009, ni večji od obsega varstva, ki je dano emblemom mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se redno sporočajo državam podpisnicam Pariške konvencije.(2) Ti emblemi pa so varovani le, če znamka, ki vsebuje tak emblem, gledano v celoti, pri javnosti vzbuja misel, da obstaja zveza med njenim imetnikom ali uporabnikom na eni strani in zadevno mednarodno meddržavno organizacijo na drugi.(3)

Člen 7(1)(i) Uredbe št. 207/2009 se tako uporablja, če javnost lahko misli, da proizvodi ali storitve izvirajo iz organa, na katerega napotuje emblem, katerega reprodukcijo vsebuje, ali da so odobreni s strani tega organa ali da ta organ zanje jamči ali da so kako drugače povezani s tem organom.

Splošno sodišče je nato ugotovilo, da odbor za pritožbe ni preizkusil tretjega pogoja in je zato napačno uporabil pravo. Odbor za pritožbe namreč ni preučil niti, kako bi javnost simbol ZGO dojemala kot sestavni del izpodbijane znamke, gledane v celoti, niti tega, ali bi to dojemanje pri javnosti lahko vzbudilo misel, da Unija jamči za proizvode, ki jih taka znamka označuje.

Splošno sodišče je nazadnje pojasnilo, da EUIPO nima le dolžnosti, da preverijo, ali je zadevni emblem v celoti ali delno povzet v znamki, v katero je vključen. Pri tej presoji je treba upoštevati tudi različne elemente, ki sestavljajo tako znamko. Te obveznosti konkretnega in celovitega preizkusa ne omaja dejstvo, da podelitev varstva na podlagi prava znamk simbolu ZGO praviloma ogroža sistem zaščitenih geografskih označb, ki ga je vzpostavila Unija.


1      Člen 7(1)(i) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1) prepoveduje registracijo znamk, ki vsebujejo znamenja, embleme ali grbe, ki niso zajeti v členu 7(1)(h) iste uredbe, torej znamenj, emblemov ali grbov, ki niso znamenja, emblemi ali grbi držav ali mednarodnih meddržavnih organizacij, ki se redno sporočajo državam podpisnicam Konvencije za varstvo industrijske lastnine, podpisane 20. marca 1883 v Parizu, nazadnje revidirane 14. julija 1967 v Stockholmu in spremenjene 28. septembra 1979 (Zbirka pogodb Združenih narodov, zvezek 828, št. 11851, str. 305; v nadaljevanju: Pariška konvencija), kadar ima zadevno znamenje, emblem ali grb poseben javni pomen, razen če ni pristojni organ izdal dovoljenje za navedeno registracijo.


2      Na podlagi člena 7(1)(h) Uredbe št. 207/2009.


3      Ta pogoj izhaja iz člena 6ter(1)(c) Pariške konvencije.