Tožba, vložena 20. januarja 2006 - Mindo Srl proti Komisiji

(Zadeva T-19/06)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Mindo Srl (Rim, Italija) (zastopnika: J. Folguera Crespo, P. Vidal Martínez, lawyers)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

delno razglasiti člen 1.1(a) Odločbe Komisije C(2005) 4012, konč., z dne 20. oktobra 2005 glede postopka na podlagi člena 81(1) ES (zadeva COMP/C.38.281/B.2 - Surov tobak - Italija) za ničen v obsegu, kolikor se nanaša na dalj časa trajajočo kršitev (za katero se šteje, da se je končala najkasneje 19. februarja 2002 namesto 15. januarja 2002);

razglasi člen 2(b) izpodbijane odločbe za ničen v obsegu, v katerem bi MINDO morala biti priznana popolna imuniteta pred globami po Obvestilu o ugodni obravnavi, ali podredno, da se bistveno zmanjša globa, naložena MINDO in solidarno "Alliance One International";

naložitev plačila stroškov Komisiji.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijano odločbo je Komisije ugotovila, da je več podjetij, vključno s tožečo stranko, kršilo člen 81(1) ES s sporazumom in/ali uskajenimi ravnanji v italijanskem sektorju surovega tobaka. Tožeča stranka predlaga delno razglasitev ničnosti te odločbe, navajajoč najprej domnevne kršitve njenega upravičenega pričakovanja glede uporabe Obvestila o ugodni obravnavi. Tožeča stranka izpodbija Komisijino zavrnitev njene zahteve za podelitev imunitete, ker je ta menila, da je druga družba, in ne tožeča stranka, upravičena do imunitete. Po mnenju tožeče stranke ta druga družba ni izpolnila zahtev iz Obvestila o ugodni obravnavi, medtem ko Komisija ni uspela dokazati, da tožeča stranka ni izpolnila istih zahtev.

Podredno tožeča stranka zatrjuje, da je njeno sodelovanje pri kršitvah prenehalo najkasneje dne 15. januarja 200, ne pa 19. februarja 2002, in da bi bilo treba temu ustrezno znižati njej naloženo globo.

Nadalje tožeča stranka meni, da je Komisija kršila načeli sorazmernosti in pravne varnosti ter tudi dolžnost navesti razloge glede presoje obsega omejevalnega ravnanja tožeče stranke. Po mnenju tožeče stranke Komisija ni upoštevala, da je sodelovala v sporazumih glede nakupne cene in količine presežne proizvodnje le v letih 1998 in 1999 in da je to storila v okviru medpanožnih sporazumov, ki jih dovoljuje italijanska zakonodaja.

Tožeča stranka tudi zatrjuje kršitev pravic do obrambe in načel sorazmernosti in upravičenih pričakovanj pri izračunu osnovnega zneska globe. V tem okviru tožeča stranka zatrjuje, da osnovni znesek globe materialno presega skupno vrednost proizvodov, ki jih je prizadelo kartelno ravnanje; da se je Komisija zmotila pri presoji dveh potencialnih učinkov omejevalnih ravnanj, navedenih v izpodbijani odločbi; da sta ta dva potencialna učinka nova v izpodbijani odločbi in da v okviru Obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah nista bila navedena; in da je Komisija zmotno uporabila multiplikator, da bi izračunala osnovni znesek globe, ne da bi upoštevala, da v času sprejema izpodbijane odločbe tožeča stranka ni bila del nobenega večjega multinacionalnega podjetja.

Nadalje tožeča stranka zatrjuje kršitev dolžnosti obrazložitve in načel pravne varnosti ter upravičenega pričakovanja v povezavi s komisijinim domnevnim neupoštevanjem določenih olajševalnih okoliščin, zlasti hitrega prenehanja s kršitvenim ravnanjem in minimalnih učinkov omejevalnih ravnanj, ki se pripisujejo tožeči strani.

Končno tožeča stranka tudi zatrjuje kršitev načel sorazmernosti in upravičenih pričakovanj ter dolžnosti obrazložitve pri uporabi oddelka 5(b) Komisijinih smernic glede posebnih gospodarskih in socialnih okoliščin, v katerih so bila storjena omejevalna ravnanja. Tožeča stranka tudi zatrjuje, da Komisija pri določanju zneska globe ni upoštevala njenega izjemno ranljivega ekonomskega položaja in njene plačilne sposobnosti.

____________