SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 14. maja 2013(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki predstavlja piščanca – Prejšnja nacionalna figurativna znamka, ki predstavlja piščanca – Relativni razlog za zavrnitev – Podobnost proizvodov in storitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑249/11,
Sanco SA s sedežem v Barceloni (Španija), ki jo zastopa A. Segura Roda, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa J. Crespo Carrillo, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom UUNT za pritožbe je
Marsalman, SL s sedežem v Barceloni,
zaradi tožbe za razveljavitev odločbe drugega odbora UUNT za pritožbe z dne 17. februarja 2011 (zadeva R 1073/2010‑2), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama Sanco, SA in Marsalman, SL,
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J. Azizi (poročevalec), predsednik, S. Frimodt Nielsen in E. Buttigieg, sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. maja 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 14. septembra 2011,
ker stranke v enem mesecu po obvestilu o koncu pisnega postopka niso vložile predloga za določitev obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca in člena 135a Poslovnika odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Družba Marsalman, SL je 18. februarja 2008 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1), vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je prikazan figurativni znak:
3 Proizvodi in storitve, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razrede 29, 35 in 39 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in glede vsakega od teh razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 29: „Piščanci“;
– razred 35: „Oglasne storitve, komercialna zastopstva, franšizne storitve, izvoz in uvoz; storitve prodaje vseh vrst prehrambnih izdelkov na debelo in drobno in storitve prodaje vseh vrst prehrambnih izdelkov prek svetovnih računalniških omrežij“;
– razred 39: „Storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 28/2008 z dne 14. julija 2008.
5 Tožeča stranka, družba Sanco, SA, je 14. oktobra 2008 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode in storitve, navedene v točki 3 zgoraj.
6 Ugovor je temeljil na tej prejšnji španski figurativni znamki:
7 Ta znamka je zajemala proizvode iz razredov 29 in 31, pri čemer je za vsakega od teh razredov ustrezala temu opisu:
– razred 29: „Meso, perutnina in divjačina; mesni ekstrakti“;
– razred 31: „Žive živali“
8 Razlog, naveden v podporo ugovoru, je bil razlog iz člena 8(1)(a) in (b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(a) in (b) Uredbe št. 207/2009).
9 Oddelek za ugovore je 13. aprila 2010 delno ugodil ugovoru in zavrnil registracijo prijavljene znamke za „piščance“ iz razreda 29 in za „storitve prodaje vseh vrst prehrambnih izdelkov na debelo in drobno in storitve prodaje vseh vrst prehrambnih izdelkov prek svetovnih računalniških omrežij“ iz razreda 35. Zavrnil pa je ugovor, ki se nanaša na „oglasne storitve, komercialna zastopstva, franšizne storitve, izvoz in uvoz“ iz razreda 35 ter na „storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev“ iz razreda 39.
10 Tožeča stranka je 14. junija 2010 pri UUNT zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009, ker je oddelek za ugovore njen ugovor delno zavrnil.
11 Drugi odbor za pritožbe pri UUNT je z odločbo z dne 17. februarja 2011 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil pritožbo in potrdil odločbo oddelka za ugovore v delu, v katerem je ta ugovor delno zavrnil. Odbor za pritožbe je ugotovil, da upoštevna javnost vključuje povprečnega potrošnika, ki je del splošne javnosti, in povprečnega potrošnika, ki je del specializirane javnosti. Odbor za pritožbe je ugotovil tudi, da storitve, zajete s prijavljeno znamko, torej „oglasne storitve, komercialna zastopstva, franšizne storitve, izvoz in uvoz“ ter „storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev“, niso bile podobne proizvodom, zajetim s prejšnjo znamko, torej „mesu, perutnini in divjačini; mesnim ekstraktom“ ter „živim živalim“. Odbor za pritožbe je zaradi neobstoja podobnosti med proizvodi in storitvami, ki jih zajemata nasprotujoča si znaka, ugotovil, da ni verjetnosti zmede glede prijavljene znamke in prejšnje nacionalne figurativne znamke ter da mu ni bilo treba opraviti primerjave spornih znakov.
Predlogi strank
12 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi in zavrne registracijo prijavljene znamke za vse z njo zajete proizvode in storitve;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
13 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
1. Predlog za razveljavitev izpodbijane odločbe
Uvodne ugotovitve
14 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi v bistvu ugotovil, da zaradi neobstoja podobnosti med proizvodi, zaščitenimi s prejšnjo znamko, ter „oglasnimi storitvami, komercialnim zastopstvom, franšiznimi storitvami, izvozom in uvozom“ in „storitvami prevozništva, skladiščenja in distribucijo piščancev“, ki jih zajema prijavljena znamka, ni bilo verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 glede zadevnih znamk ter da ni bilo treba opraviti primerjave zadevnih znakov (točki 22 in 25 izpodbijane odločbe). Tožeča stranka meni, da izpodbijana odločba krši člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker med proizvodi, ki jih označuje prejšnja znamka, in navedenimi storitvami, ki jih zajema prijavljena znamka, obstaja podobnost.
15 V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ob ugovoru imetnika prejšnje znamke prijavljena znamka ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih označujeta znamki, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka.
16 Torej ob neobstoju enakosti ali podobnosti med proizvodi in storitvami, ki jih označujeta zadevna znaka, ni mogla obstajati verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C‑39/97, Recueil, str. I‑5507, točka 22).
17 Poleg tega je treba opozoriti, da verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bo javnost mislila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali gospodarsko povezanih podjetij. Kot je že bilo ugotovljeno, je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ob upoštevanju vseh dejavnikov, upoštevnih v obravnavani zadevi, zlasti medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
18 Torej se nizka stopnja podobnosti med proizvodi in storitvami, ki jih zajemata zadevna znaka, lahko nadoknadi z višjo stopnjo podobnosti med znaki in obratno (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 19).
19 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je, samo če je dokazano, da ni nobene podobnosti med proizvodi in storitvami, zajetimi z zadevnima znamkama, mogoče ugotoviti, da ni verjetnosti zmede med navedenima znamkama, ne da bi bilo treba opraviti celovito presojo ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov in tega, kako upoštevna javnost zaznava znake in zadevne proizvode ali storitve.
20 V obravnavanem primeru je torej treba ugotoviti, ali je odbor za pritožbe lahko z gotovostjo ugotovil, da med proizvodi in storitvami, zajetimi z zadevnima znamkama, ni bilo nobene podobnosti, tako da je bila verjetnost zmede med zadevnima znamkama izključena, ne da bi bilo treba opraviti celovito presojo verjetnosti zmede.
Primerjava zadevnih proizvodov in storitev
Načelne ugotovitve
21 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo razmerje med njimi. Natančneje, ti dejavniki vključujejo naravo, namen in uporabo teh proizvodov ali storitev ter tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče se proizvode ali storitve. Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so distribucijski kanali zadevnih proizvodov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 11. julija 2007 v zadevi El Corte Inglés proti UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, ZOdl., str. II‑2579, točka 37 in navedena sodna praksa).
22 Natančneje, glede tega, ali so proizvodi in storitve dopolnilni, je treba spomniti, da se dopolnjujejo tisti proizvodi ali storitve, med katerimi obstaja tesna povezava v tem smislu, da je eden neizogibno potreben ali pomemben za uporabo drugega, tako da lahko potrošniki sklepajo, da je za izdelavo teh proizvodov in opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje (zgoraj v točki 21 navedena sodba PiraÑAM diseño original Juan Bolaños, točka 48, in sodba Splošnega sodišča z dne 22. januarja 2009 v zadevi Commercy proti UUNT ‑ easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, ZOdl., str. II‑43, točka 57 in navedena sodna praksa). Za presojo dopolnilnosti proizvodov in storitev je torej končno treba upoštevati kako javnost zaznava pomembnost uporabe enega proizvoda ali storitve za drug proizvod ali storitev.
23 Za presojo podobnosti proizvodov in storitev glede na njihovo konkurenčnost ali dopolnilnost je torej treba najprej opredeliti potrošnika navedenih proizvodov in storitev.
– Upoštevna javnost
24 V okviru celovite presoje verjetnosti zmede je treba upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov ali storitev, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in pazljiv (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 13. februarja 2007 v zadevi Mundipharma proti UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., str. II‑449, točka 42 in navedena sodna praksa).
25 Upoštevno javnost za presojo verjetnosti zmede sestavljajo uporabniki, ki bodo verjetno uporabljali tako proizvode in storitve, ki so zajeti s prejšnjo znamko, kot tiste, ki so zajeti s prijavljeno znamko (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 24. maja 2011 v zadevi ancotel proti UUNT – Acotel (ancotel), T‑408/09, neobjavljena v ZOdl., točka 38 in navedena sodna praksa).
26 Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru ugotovil, da so storitve oglaševanja, komercialnega zastopanja, franšizinga, izvoza in uvoza ter storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev namenjene splošni javnosti in specializirani javnosti. Nato je poudaril, da se nekatere storitve na splošno nanašajo na poslovne subjekte. Iz tega je sklepal, da je javnost, upoštevna za presojo verjetnosti zmede, zajemala povprečnega potrošnika, ki je del splošne javnosti, in potrošnika, ki je del bolj specializirane javnosti (glej točko 19 izpodbijane odločbe).
27 Splošno sodišče meni, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da se zgoraj navedene storitve nanašajo na poslovne subjekte. Verjetno je namreč, da ti take storitve naročajo. Poleg tega ni mogoče izključiti, da so nekatere od teh storitev namenjene široki javnosti. Poleg tega je treba glede „mesa, perutnine in divjačine, mesnih ekstraktov“ ter „živih živali“ ugotoviti, da čeprav te proizvode proizvajajo in te žive živali vzrejajo predvsem poslovni subjekti, jih kupujejo zasebniki in poslovni subjekti.
28 Torej je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da upoštevna javnost za zadevne proizvode in storitve v obravnavanem primeru zajema poslovne subjekte in posameznike.
– Podobnost med zadevnimi proizvodi ter storitvami oglaševanja, komercialnega zastopanja, franšizinga, izvoza in uvoza
29 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi navedel, da med „mesom, perutnino in divjačino, mesnimi ekstrakti “ in „živimi živalmi“, ki jih je zajemala prejšnja znamka, ter „oglasnimi storitvami, komercialnim zastopstvom, franšiznimi storitvami, izvozom in uvozom“, ki jih je zajemala prijavljena znamka, ni bilo podobnosti.
30 Tožeča stranka to ugotovitev izpodbija, pri čemer trdi, da so zadevne storitve in proizvodi povezani in da lahko upoštevna javnost misli, da zadevni proizvodi in storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. UUNT tej trditvi nasprotuje in v bistvu napotuje na razlago, navedeno v izpodbijani odločbi.
31 Splošno sodišče v zvezi s tem najprej ugotavlja, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da so se meso, perutnina in divjačina, mesni ekstrakti in žive živali razlikovali od storitve oglaševanja, komercialnega zastopanja, franšizinga, izvoza in uvoza po naravi, namenu in uporabi. Zgoraj navedeni proizvodi in storitve niso med seboj zamenljivi ali konkurenčni, česar tožeča stranka niti ne izpodbija.
32 Odbor za pritožbe je glede tržnih kanalov ugotovil, ne da bi tožeča stranka temu nasprotovala, da so bili različni, saj je bilo malo verjetno ali nemogoče, da bi kmetija ali obrat za rejo perutnine podjetjem ponujala storitve oglaševanja, komercialnega zastopanja, franšizinga, izvoza in uvoza. Odbor za pritožbe je glede navedenih proizvodov in storitev lahko pravilno ugotovil, da so bili tržni kanali navedenih proizvodov in storitev različni.
33 Vendar je treba, kot je bilo navedeno v točki 21 zgoraj, pri ugotavljanju podobnosti med proizvodi in storitvami upoštevati tudi, ali se navedeni proizvodi in storitve dopolnjujejo.
34 Odbor za pritožbe je v zvezi s tem menil, da proizvodi, zajeti s prejšnjo znamko, ter storitve oglaševanja, komercialnega zastopanja, franšizinga, izvoza in uvoza niso bili niti dopolnilni, saj narava, uporaba in distribucijski kanali proizvodov, kot so piščanci in žive živali, niso imeli nobene povezave s temi storitvami, kar je potrošnik zaznal z lahkoto (glej točko 23 izpodbijane odločbe).
35 Odbor za pritožbe je tako menil, da se zadevni proizvodi in storitve z vidika upoštevne javnosti niso dopolnjevali, ker ni bilo nobene povezave med njihovo naravo, uporabo in distribucijskimi kanali.
36 Vendar se, kot je bilo navedeno v točki 22 zgoraj, dopolnilnost proizvodov in storitev v okviru verjetnosti zmede ne presoja na podlagi tega, ali za upoštevno javnost obstaja povezava med zadevnimi proizvodi in storitvami z vidika narave, uporabe in distribucijskih kanalov, ampak na podlagi obstoja tesne povezave med navedenimi proizvodi in storitvami ali tega, da je eden neizogibno potreben ali pomemben za uporabo drugega, tako da lahko ta javnost sklepa, da je za izdelavo teh proizvodov ali opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje.
37 Torej odbor za pritožbe ni mogel zavrniti obstoja dopolnilnosti zadevnih proizvodov in storitev zgolj zato, ker ni bilo nobene povezave med njihovo naravo, uporabo in distribucijskimi kanali. S takim ravnanjem je namreč znova upošteval naravo, uporabo in distribucijske kanale zadevnih proizvodov in storitev, ne da bi obravnaval pomembnost enega od teh proizvodov in storitev za uporabo drugega z vidika upoštevne javnosti.
38 Natančneje, glede razmerja med uporabo navedenih proizvodov in uporabo navedenih storitev, na katero se je skliceval odbor za pritožbe, je treba ugotoviti, da to merilo ne omogoča celovite presoje tega, ali so navedeni proizvodi in storitve neizogibno potrebni, torej pomembni drug za drugega, ki je potrebna za analizo dopolnilnosti navedenih proizvodov ali storitev. To, da uporaba enega proizvoda ali storitve ni povezana z uporabo drugega proizvoda ali druge storitve ne pomeni vedno, da uporaba enega proizvoda ali storitve ni pomembna ali neizogibno potrebna za uporabo drugega.
39 Tako je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe zlasti ni pravilno presodil, ali so bile za kupca piščancev ali mesa, ki je poslovni subjekt, storitve oglaševanja, komercialnega zastopanja, franšizinga, izvoza in uvoza tako pomembne pri nakupu piščancev in mesa, da bi lahko sklepal, da je za proizvodnjo teh proizvodov in opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje.
40 To napako pri presoji med preizkusom, ki ga je opravil odbor za pritožbe, podpira trditev, ki jo je pred Splošnim sodiščem navedel UUNT, namreč, da je proizvajalec mesa strankam lahko ponujal storitve uvoza in izvoza za svoje proizvode. Če je tako, namreč ni mogoče izključiti, da javnost, ki je upoštevna za navedene proizvode, meni, da je storitev uvoza in izvoza pomembna za nakup teh proizvodov, tako da bo štela, da ti proizvodi ali ta storitev izvirajo od istega podjetja. Okoliščina, ki jo navaja UUNT, da ta uvozno-izvozna storitev ni bila opravljena odplačno in da ni bila ponujena tretjim osebam, na to presojo ne vpliva. Ni namreč dokazano, da je bila ta storitev v okoliščinah, ki jih navaja UUNT, ponujena brezplačno ali da ni bila kar sestavni del prodajne ponudbe. Vsekakor je treba obravnavati, kako upoštevna javnosti zaznava obstoj dovolj tesne povezave med navedenimi proizvodi in storitvami. Odbor za pritožbe v obravnavanem primeru teh elementov ni presojal.
41 Torej je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe, ker teh elementov ni upošteval, storil napako pri presoji dopolnilnosti proizvodov, zajetih s prejšnjo znamko, in storitev oglaševanja, komercialnega zastopanja, franšizinga, izvoza in uvoza, zajetih s prijavljeno znamko.
42 Ta napaka pomeni, da odbor za pritožbe ni upošteval vseh elementov, ki so upoštevni za presojo podobnosti zadevnih proizvodov in storitev. Ker analiza, pri kateri bi bili upoštevani vsi dejavniki, ki so upoštevni za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi in storitvami, ni bila opravljena, je treba izpodbijano odločbo v tem delu razveljaviti.
– Podobnost med zadevnimi proizvodi in storitvami prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev
43 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi navedel, da med „storitvami prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev“, ki so zajete s prijavljeno znamko, in „mesom, perutnino in divjačino, mesnimi ekstrakti“ ter „živimi živalmi“, ki so zajeti s prejšnjo znamko, ni bilo podobnosti.
44 Tožeča stranka to ugotovitev izpodbija, saj meni, da je glede na povezanost trgov zadevnih proizvodov in storitev malo verjetno, da lahko znamka označuje eno od teh storitev neodvisno od proizvoda.
45 Splošno sodišče v zvezi s tem najprej ugotavlja, da tožeča stranka ne nasprotuje presoji odbora za pritožbe, da se proizvodi in storitve, navedeni v točki 43 zgoraj, razlikujejo po naravi, predmetu in namenu. To presojo odbora za pritožbe je treba potrditi. Storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev namreč nimajo enake narave, namena in uporabe kot meso, perutnina in divjačina, mesni ekstrakti in žive živali. Zadevni proizvodi in storitve zato niso konkurenčni ali medsebojno zamenljivi. Navedene storitve namreč ne morejo nadomestiti mesa ali živih živali.
46 Odbor za pritožbe je na podlagi razlike med navedenimi proizvodi in storitvami zaradi njihove narave, predmeta in namena sklepalo, da so različna tudi podjetja, specializirana za transport, ter podjetja, specializirana za proizvodnjo proizvodov, zajetih s prejšnjo znamko (glej točko 24 izpodbijane odločbe).
47 Vendar Splošno sodišče ugotavlja, da to, da je za proizvodnjo mesa, perutnine, divjačine in mesnih ekstraktov, za vzrejo živih živali ter za opravljanje storitev prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev potrebna specializacija, ne pomeni nujno, da so podjetja, ki ponujajo navedene storitve, druga kot podjetja, ki proizvajajo navedene proizvode. Kakor je navedel odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi, je mogoče, da podjetja, ki proizvajajo piščance in vzrejajo žive živali, hkrati prevažajo, skladiščijo in distribuirajo svoje proizvode za svoj račun (glej točko 24 izpodbijane odločbe).
48 Poleg tega za presojo, ali se navedeni proizvodi in storitve dopolnjujejo, ni treba presoditi specializiranost podjetji, temveč to, ali lahko potrošniki proizvodov in storitev zaradi povezave med navedenimi proizvodi in storitvami sklepajo, da je za proizvodnjo teh proizvodov in opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje. Obstoj podjetij, ki so specializirana za proizvodnjo proizvodov, zajetih s prejšnjo znamko, in za opravljanje storitev prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev, zato ne zadošča za ugotovitev, da se navedeni proizvodi in storitve ne dopolnjujejo.
49 Odbor za pritožbe je ugotovil tudi, da je bila upoštevna javnost za navedene proizvode in storitve različna, ker so bila zadevna podjetja specializirana, tako da med njimi ni bilo industrijske ali poslovne povezave. Natančneje, ugotovil je, da so bile storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev glede na svojo posebno naravo v glavnem namenjene podjetjem in poslovnim subjektom zelo ozkega sektorja. Na podlagi tega je sklepal, da je bila ta javnost različna od javnosti, ki so ji namenjeni proizvodi, zajeti s prejšnjo znamko, kar naj bi samodejno ovrglo predpostavko industrijske ali poslovne povezave med navedenimi podjetji (glej točko 24 izpodbijane odločbe). UUNT je ta pristop podprl v odgovoru na tožbo.
50 Splošno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da so storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev, ki so zajete s prijavljeno znamko, namenjene poslovni javnosti. Proizvodi, zajeti s prejšnjo znamko, pa so namenjeni široki in poslovni javnosti. Čeprav so meso, perutnina, divjačina in mesni ekstrakti namenjeni široki javnosti, so lahko namenjeni tudi poslovnim kupcem. Žive živali, vključno s piščanci, so namenjeni predvsem gospodarskim subjektom.
51 Glede tega, da so ti proizvodi namenjeni poslovni javnosti, je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da je ta javnost različna od javnosti, ki so ji namenjene storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev. Za poslovno javnost je namreč verjetno, da kupuje zadevne proizvode in tudi naroča zgoraj navedene storitve.
52 Poleg tega je treba glede obstoja tesne povezave med navedenimi proizvodi in storitvami ugotoviti, da je za uporabo storitve prevoza, skladiščenja in distribucije piščancev treba imeti piščance za prevoz, skladiščenje in distribucijo. Piščanci so v tem smislu neizogibno potrebni za uporabo storitev prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev. Obratno je za rejca piščancev lahko pomembno, da ima za svoje piščance zagotovljeno storitev prevoza, skladiščenja in distribucije. S tega vidika obstaja med storitvami prevoza, skladiščenja in distribucije piščancev, ki so zajete s prijavljeno znamko, ter piščanci, zajetimi s prejšnjo znamko, tesna povezava. Ker pojem „piščanec“ zajema tudi meso živali, ta povezava ne obstaja le za žive živali, ampak tudi za meso in perutnino, označeno s prejšnjo znamko.
53 Poleg tega lahko potrošnik teh proizvodov in storitev, ki je poslovni subjekt, torej podjetje, ki piščance kupuje na debelo in potrebuje tudi storitve prevoza, skladiščenja in distribucije piščancev, misli, da je za proizvodnjo teh proizvodov in opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje. Ker nekateri proizvajalci ponujajo tudi storitev prevoza, kupec piščancev lahko misli, da je za proizvodnjo teh proizvodov in opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje.
54 UUNT ugovarja podobnosti med zadevnimi proizvodi in storitvami iz podobnih razlogov, kot so navedeni v točki 40 zgoraj. Meni, da kadar proizvajalec piščancev prevaža, skladišči in distribuira svoje piščance, storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije niso storitve, ki jih odplačno opravijo tretje oseba, ampak le „notranje“ ali pomožne storitve pri proizvodnji piščancev, tako da zadevni proizvajalec ni dejaven na trgu storitev prevoza, skladiščenja ali distribucije piščancev. UUNT se v podporo tej trditvi sklicuje na analogijo, da je treba kot dokaz dejanske uporabe znamke dokazati njeno javno uporabo, in na presojo Splošnega sodišča v sodbi z dne 7. februarja 2006 v zadevi Alecansan proti UUNT – CompUSA (COMP USA) (T‑202/03, neobjavljena v ZOdl., točka 47).
55 Splošno sodišče glede tega po analogiji z navedenim v točki 40 zgoraj najprej ugotavlja, da odbor za pritožbe nikakor ni podprl trditve, da ne gre za odplačno storitev, ki se opravi za tretjo osebo, če proizvajalci prevažajo, skladiščijo ali distribuirajo svoje piščance. Na podlagi tega, da podjetje vzreja piščance in hkrati opravlja storitve prevoza piščancev, pa ni mogoče sklepati, da se ta storitev ne opravlja odplačno. Na podlagi take skupne ponudbe tudi ni mogoče sklepati, da podjetje, ki opravlja te dopolnilne storitve, ni dejavno na trgu storitev prevoza piščancev. To, da proizvajalec piščancev opravlja storitve prevoza svojih piščancev, pomeni, da konkurira podjetjem, ki ponujajo storitve prevoza piščancev. Proizvajalec je torej prisoten na navedenem trgu.
56 Dalje in bolj temeljno, treba je navesti, da se dopolnilnost proizvodov in storitev za potrebe presoje podobnosti med navedenimi proizvodi in storitvami ne presoja na podlagi tega, ali so proizvodi in storitve „notranji“ v smislu argumentacije, ki jo je podal UUNT (glej točko 54 zgoraj), ampak na podlagi tega, ali upoštevna javnost zaznava, da je za proizvodnjo teh proizvodov in opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje ali različna podjetja (glej točko 22 zgoraj). Pristop za ugotavljanje dopolnilnosti zadevnih proizvodov in storitev, ki ga je uporabil odbor za pritožbe in podprl UUNT, je zato napačen.
57 Samo za ilustracijo napake v pristopu, ki ga predlaga UUNT, je treba navesti, da bi ta pristop v obravnavanem primeru pomenil, da ni nevarnosti, da bo podjetje, ki želi kupiti in transportirati piščance ter je soočeno s proizvajalcem piščancev, ki je na trgu prisoten z določeno znamko, in ponudnikom storitev prevoza piščancev, ki je na tem trgu prisoten z znamko, ki je enaka znamki zgoraj navedenega proizvajalca piščancev, mislilo, da je za proizvodnjo teh proizvodov in opravljanje teh storitev odgovorno isto podjetje, ker je, kadar proizvajalec piščancev opravlja storitev prevoza, ta le pomožna ali „notranja“ storitev pri proizvodnji piščancev in torej ta proizvajalec ni prisoten na trgu storitev prevoza piščancev. V skladu s pristopom, ki ga zagovarja UUNT, med proizvodnjo piščancev in storitvami prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev namreč ni nobene podobnosti, tako da za te proizvode in storitve lahko soobstajata enaki znamki brez nevarnosti zmede med potrošniki teh proizvodov in storitev.
58 Vendar lahko iz razlogov, navedenih v točki 53 zgoraj, kupec piščancev, ki kupuje na debelo in potrebuje tudi storitev prevoza piščancev, meni, da obstaja pomembna povezava med proizvodnjo piščancev ter storitvami prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev, tako da potrošnik navedenih proizvodov in storitev misli, da izvirajo iz istega podjetja.
59 Glede na to, da udeležbe na trgu, kot jo v obravnavanem primeru opredeljuje UUNT (glej točko 54 zgoraj), ni mogoče upoštevati, je treba analogijo s pravili za dejansko in resno uporabo prejšnje znamke v okviru ugovora zavrniti.
60 Poleg tega je treba glede zadeve, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba COMP USA, ki jo navaja UUNT, ugotoviti, da se od obravnavane zadeve razlikuje po tem, da se nanaša na računalniške proizvode in storitve, ki se prodajajo na daljavo. Drugače kot v navedeni zadevi, v kateri je bilo ugotovljeno, da je fizično pošiljanje programov in računalnikov, kupljenih ali vzetih v najem od podjetja, ki ponuja proizvode po internetu, le izvršitev prodajne pogodbe na daljavo ali pogodbe o opravljanju storitve, ki ni bila povezana s storitvijo prevoza (zgoraj navedena sodba COMP USA, točka 47), ni mogoče brez dokaza UUNT v tem smislu ugotoviti, da je prevoz, skladiščenje ali distribucija piščancev le izvršitev prodaje piščancev ali pogodbe o opravljanju storitve, ki ni povezana s storitvami prevoza, skladiščenja in distribucije piščancev.
61 Odbor za pritožbe torej ne more vnaprej izključiti obstoja dopolnilnosti proizvodov prejšnje znamke ter storitev prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev. Dopolnilnost je treba ugotoviti vsaj za piščance in storitve prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev.
62 Odbor za pritožbe mora pri presoji podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo razmerje med zadevnimi proizvodi in storitvami. Odbor za pritožbe bi tako moral kljub razliki med piščančjim mesom in živimi piščanci ter storitvami prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev glede na njihovo naravo, namen, uporabo in konkurenčnost ugotoviti neko stopnjo dopolnilnosti. Iz vseh dejavnikov, upoštevnih za presojo podobnosti navedenih proizvodov in storitev, izhaja, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da med navedenimi proizvodi in storitvami ni nobene podobnosti.
63 Zato je treba izpodbijano odločbo razveljaviti tudi v delu, v katerem je ugotovljeno, da proizvodi, zajeti s prejšnjo znamko, nikakor niso podobni storitvam prevozništva, skladiščenja in distribucije piščancev, zajetim s prijavljeno znamko.
2. Predlog zavrnitve registracije prijavljene znamke Skupnosti
64 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj s sodbo zavrne registracijo prijavljene znamke Skupnosti za vse proizvode in storitve, na katere se nanaša.
65 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je sodni nadzor, ki ga opravi Splošno sodišče, nadzor zakonitosti. Splošno sodišče lahko v primeru napake razveljavi odločbo odbora za pritožbe in jo na predlog tožeče stranke spremeni. Ni pa pristojno za registracijo ali zavrnitev registracije znamke. UUNT mora na podlagi člena 266 PDEU in člena 65(6) Uredbe št. 207/2009 storiti vse, kar je potrebno, da izvrši morebitno razveljavitveno sodbo sodišča Unije. Naloga Splošnega sodišča ni izdajati odredbe, ki zavezujejo UUNT, vendar mora UUNT upoštevati izrek in obrazložitev sodb Splošnega sodišča (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 21. junija 2012 v zadevi Kavaklidere-Europe proti UUNT – Yakult Honsha (Yakut), T‑276/09, točka 17 in navedena sodna praksa).
66 Del predloga tožeče stranke, ki ga je treba razlagati tako, da tožeča stranka z njim Splošnemu sodišču predlaga, naj UUNT naloži, naj ne registrira prijavljene znamke za nobenega od predlaganih proizvodov in storitev, je treba razglasiti za nedopusten.
67 Glede dela predloga tožeče stranke, ki ga je treba razlagati tako, da tožeča stranka z njim Splošnemu sodišču predlaga, naj spremeni izpodbijano odločbo tako, da jo nadomesti z odločbo, s katero je ugotovljeno, da prijavljene znamke ni mogoče registrirati za storitve, katerih registracija še ni bila zavrnjena z odločbo oddelka za ugovore, je treba spomniti, da reformatorično pooblastilo, ki je priznano Splošnemu sodišču, temu ne daje možnosti, da presojo odbora za pritožbe nadomesti s svojo presojo, še manj pa, da opravi presojo glede predmeta, do katerega se ta odbor še ni opredelil (sodba Sodišča z dne 5. julija 2011 v zadevi Edwin proti UUNT, C‑263/09 P, ZOdl., str. I‑5853, točka 72).
68 Izvajanje reformatoričnega pooblastila mora biti zato načeloma omejeno na položaje, v katerih po opravljenem nadzoru presoje odbora za pritožbe ugotovljene dejanske in pravne okoliščine Splošnemu sodišču omogočajo odločitev, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe (zgoraj v točki 67 navedena sodba Edwin proti UUNT, točka 72).
69 Vendar v obravnavanem primeru ni tako. Ker je bila pri presoji podobnosti proizvodov in storitev, navedenih v točki 29 in naslednjih, storjena napaka, ker ni bila upoštevana njihova dopolnilnost, bi moralo Splošno sodišče opraviti presojo glede predmeta, do katerega se odbor za pritožbe še ni opredelil. Poleg tega je treba ugotoviti, kot je razvidno iz točke 43 in naslednjih, da med nekaterimi zadevnimi proizvodi in storitvami obstaja podobnost, čeprav majhna, kar pomeni, da bi odbor za pritožbe moral opraviti analizo podobnosti med zadevnima znamkama in celovito analizo verjetnosti zmede, vendar ju ni.
70 Predlog tožeče stranke, naj Splošno sodišče zavrne registracijo znamke Skupnosti, je zato treba zavrniti, tudi če je ta predlog treba razlagati kot predlog za spremembo.
Stroški
71 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.
72 Ker UUNT s svojimi predlogi ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)
razsodilo:
1. Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 17. februarja 2011 (zadeva R 1073/2010‑2) se razveljavi.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. UUNT se naloži plačilo stroškov.
Azizi | Frimodt Nielsen | Buttigieg |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 14. maja 2013.
Podpisi