Združeni zadevi T‑458/09 in T‑171/10
Slovak Telekom a.s.
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Upravni postopek – Sklep o zahtevi po informacijah – Potrebnost zahtevanih informacij – Načelo dobrega upravljanja – Obveznost obrazložitve – Sorazmernost“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Upravni postopek – Zahteva po informacijah – Pooblastila Komisije – Pooblastilo zahtevati informacije v zvezi z obdobjem pred pristopom zadevne države k Uniji
(člen 82 ES; člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 18(1) in (3))
2. Konkurenca – Upravni postopek – Zahteva po informacijah – Pooblastila Komisije – Pooblastilo zahtevati informacije v zvezi z obdobjem pred pristopom zadevne države k Uniji – Upoštevne informacije
(člen 82 ES; člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 18(1))
3. Konkurenca – Upravni postopek – Zahteva po informacijah – Pooblastila Komisije – Pooblastilo zahtevati informacije v zvezi z obdobjem pred pristopom zadevne države k Uniji – Kršitev načela dobrega upravljanja – Neobstoj
(člen 82 ES; člen 102 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 18(1))
4. Konkurenca – Upravni postopek – Zahteva po informacijah – Navedba pravne podlage in namena zahteve – Obseg
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 18(3))
5. Konkurenca – Upravni postopek – Zahteva po informacijah – Pravila za izvajanje
(člena 81 ES in 82 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 18)
1. V okviru postopka za ugotovitev kršitve pravil Unije o konkurenci sme Komisija, da ohrani polni učinek člena 18(3) Uredbe št. 1/2003, naložiti podjetju, da ji posreduje vse potrebne informacije o dejstvih, ki so mu znana, in ji po potrebi predloži s tem povezane dokumente, ki jih poseduje, tudi če jih je mogoče uporabiti za dokazovanje obstoja protikonkurenčnega ravnanja tega ali drugega podjetja.
Pojem potrebnih informacij je treba razlagati glede na namen, za katerega so bila Komisiji podeljena pooblastila za zadevno preiskavo. Zahteva, da mora obstajati povezava med zahtevo po informacijah in domnevno kršitvijo, je izpolnjena, ker je na tej stopnji postopka navedeno zahtevo mogoče legitimno šteti za povezavo z domnevno kršitvijo, tako da lahko Komisija razumno domneva, da ji bo dokument v pomoč pri določanju obstoja zatrjevane kršitve. Poleg tega lahko Komisija zahteva samo informacije, na podlagi katerih lahko preveri domnevne kršitve, s katerimi se utemeljuje preiskava in ki so navedene v zahtevi po informacijah. Komisija mora poleg tega glede na široka pooblastila za preiskavo in za preverjanje, ki jih ima, presoditi potrebnost informacij, ki jih od zadevnih podjetij zahteva. Poleg tega je podjetje, na katero se nanaša preiskovalni ukrep, zavezano, da dejavno sodeluje, kar pomeni, da Komisiji da na voljo vse informacije glede predmeta preiskave.
Ob upoštevanju besedila člena 18(1) Uredbe št. 1/2003 in njegovega namena ter v skladu z zgoraj navedenimi načeli je treba ugotoviti, da je za preiskovalna pooblastila iz te določbe določen le pogoj, da so zahtevane informacije potrebne, o čemer odloči Komisija, da bi preverila domneve kršitve, ki upravičujejo vodenje preiskave, ter zlasti razkrila zlorabo prevladujočega položaja, ki ga člena 82 ES in 102 PDEU prepovedujeta. Tako bi vsaka razlaga zgoraj navedenega člena 18(1), ki bi Komisiji načeloma prepovedovala, da od podjetja zahteva informacije, ki se nanašajo na obdobje, v katerem se pravila Unije o konkurenci zanj še niso uporabljala – čeprav bi bile te informacije potrebne za razkritje morebitne kršitve navedenih pravil od takrat, ko se ta zanj uporabljajo – lahko tej določbi odvzela polni učinek in bi bila v nasprotju z obveznostjo Komisije, da skrbno in nepristransko preuči vsa upoštevna dejstva obravnavane zadeve. Zato ni mogoče pritrditi temu, da Komisija informacij v zvezi z ravnanjem podjetja v obdobju pred pristopom države članice, v kateri ima sedež, načeloma ne sme uporabiti za presojo združljivosti njenih ravnanj po navedenem pristopu s pravili Unije o konkurenci.
(Glej točke od 41 do 45 in 52.)
2. V okviru postopka o ugotovitvi kršitve členov 82 ES ali 102 PDEU ni mogoče šteti, da so informacije in dokumenti iz obdobja pred dnevom pristopa države k Uniji načeloma neupoštevni za to, da Komisija presodi morebitno zlorabo prevladujočega položaja s strani podjetja s sedežem v tej državi, ker naj bi ugotovitev takšnih kršitev lahko temeljila le na objektivnih podatkih iz obdobja po kršitvi.
Informacije in dokumenti, tudi tisti iz obdobja pred kršitvijo, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti obstoj strategije podjetja za izključitev, lahko Komisiji pomagajo določiti težo morebitne kršitve in je zato mogoče šteti, da jih Komisija potrebuje za izpolnjevanje nalog, ki so ji naložene z Uredbo št. 1/2003 v smislu njenega člena 18(1). Ker dejstvo, da je pojem zlorabe prevladujočega položaja objektiven pojem in ne vključuje namena povzročiti škodo, ne vodi do ugotovitve, da namen ravnati zunaj področja konkurence na podlagi prednosti nikakor ni upošteven, ker se ta namen še vedno lahko upošteva za utemeljitev sklepa, da je zadevno podjetje zlorabilo prevladujoč položaj, tudi če bi moral tak sklep najprej temeljiti na objektivni ugotovitvi, da je do kršitvenega ravnanja dejansko prišlo. Komisija torej lahko preuči interno dokumentacijo zadevnih podjetij, če se lahko z njo dokaže, da je bila izključitev konkurence predvidena, ali nasprotno, omogoča drugačno razlago preučevanih ravnanj.
(Glej točke od 60 do 62.)
3. Komisija ne krši načela dobrega upravljanja, če zato, da bi dokazala kršitev člena 82 ES po pristopu države k Uniji, poskuša pridobiti informacije o ravnanju podjetja s sedežem v tej državi na trgu, takrat, ko še ni bila zavezana k spoštovanju te določbe. Namreč, Komisija mora zlasti zaradi obveznosti, da skrbno in nepristransko preuči vse upoštevne dejavnike obravnavane zadeve, pripraviti sklep z vso zahtevano vestnostjo in svojo odločitev sprejeti na podlagi vseh podatkov, ki bi lahko nanjo vplivali. Komisija je v ta namen v skladu s členom 18(1) Uredbe št. 1/2003 pooblaščena, da od podjetij zahteva vse potrebne informacije. Informacije in dokumenti – tudi tisti iz obdobja pred pristopom države k Uniji in preden je bilo storjeno kršitveno ravnanje – pa se lahko izkažejo za potrebne, zato da se Komisiji omogoči, da nepristransko in pravično izpolni naloge, ki so ji naložene z navedeno uredbo.
(Glej točke od 70 do 72.)
4. Člen 18(3) Uredbe št. 1/2003 opredeljuje bistvene elemente obrazložitve sklepa o zahtevi po informacijah. Po tej določbi torej Komisija navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, in določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Poleg tega v skladu s to določbo Komisija navede sankcije, ki jih določa člen 23, navede ali naloži sankcije, ki jih določa člen 24, in navede pravico do pritožbe zoper odločbo pri Sodišču. V zvezi s tem Komisiji naslovnika takšnega sklepa ni treba obvestiti o vseh informacijah, s katerimi razpolaga v zvezi z domnevnimi kršitvami, niti podati stroge pravne opredelitve teh kršitev, mora pa jasno navesti domneve, ki jih namerava preveriti.
(Glej točki 76 in 77.)
5. Zahteve po informacijah, ki jih Komisija v okviru postopka v zvezi s konkurenco naslovi na podjetje, morajo spoštovati načelo sorazmernosti, in podjetju naložena obveznost, da predloži informacije, zanj ne sme predstavljati nesorazmernega bremena glede na potrebnost preiskave. Poleg tega je zahteva za varstvo pred samovoljnimi ali nesorazmernimi posegi javnih organov na področje zasebne dejavnosti fizične ali pravne osebe priznana kot splošno načelo prava Unije.
V zvezi s tem lahko Komisija na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003 od podjetja zahteva informacije z enostavnim zahtevkom ali z odločbo, ne da bi ta določba pogojevala sprejetje sklepa s predhodnim enostavnim zahtevkom. Zato ni mogoče šteti, da je Komisija zgolj s tem, da je sprejela izpodbijani sklep, ne da bi podjetju prej poslala takšen zahtevek, kršila načelo sorazmernosti.
(Glej točki 81 in 90.)