Zadeva T-36/10

Internationaler Hilfsfonds eV

proti

Evropski komisiji

„Ničnostna tožba – Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, ki se nanašajo na pogodbo LIEN 97-2011 – Odgovor na začetno prošnjo – Rok za vložitev tožbe – Očitna nedopustnost – Implicitna zavrnitev dostopa – Pravni interes – Odločba, sprejeta po vložitvi tožbe – Ustavitev postopka“

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Roki – Narava javnega reda – Preučitev po uradni dolžnosti s strani sodišča Unije

(člen 263, šesti odstavek, PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 101(2))

2.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Molk oziroma nedelovanje institucije Skupnosti – Izenačitev z zavrnitvijo zaradi molka organa – Izključitev – Meje – Neobstoj odgovora na potrdilno prošnjo v določenem roku

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8(3))

3.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Izguba zaradi dogodka, ki se je zgodil po vložitvi tožbe

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)

4.      Postopek – Stroški – Očitna prekoračitev roka, določenega za odgovor na potrdilno prošnjo, s strani institucije – Varstvo pravic tožeče stranke, zaradi katerega je treba vložiti ničnostno tožbo zoper zavrnitev zaradi molka organa – Naložitev zadevni instituciji, da nosi svoje stroške in plača stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na predloge, podane zoper navedeno odločbo

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 87(6); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8)

1.      Rok dveh mesecev za vložitev tožbe, ki je določen v členu 263, šesti odstavek, PDEU, je zavezujoč in je bil določen zaradi zagotavljanja jasnosti in varstva pravnih položajev ter zaradi izogibanja vsaki diskriminaciji ali arbitrarnemu obravnavanju pri učinkovitem izvajanju sodne oblasti, sodišče Unije pa mora po uradni dolžnosti preveriti, ali je bil spoštovan.

Tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bil pravni osebi zavrnjen polni dostop do spisa v zvezi s pogodbo, ki sta jo podpisali navedena pravna oseba in Komisija, je treba šteti za prepozno in jo zato zavreči kot očitno nedopustno – ne da bi bilo treba preučiti druge ugovore nedopustnosti, ki jih je uveljavljala Komisija –, če se je ta rok iztekel vsaj en mesec in tri dni pred dnevom njene vložitve, ob upoštevanju podaljšanja roka zaradi oddaljenosti za deset dni in, v skladu s členom 101(2) Poslovnika, preložitve izteka roka, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali dela prost dan.

(Glej točke 31, 34 in 35.)

2.      Le molk institucije se ne more šteti za odločbo zaradi molka organa, ne da bi bil s tem ogrožen sistem pravnih sredstev, ki je vzpostavljen s PDEU, razen če obstajajo izrecne določbe, s katerimi je določen rok, po izteku katerega se šteje, da je institucija, ki je bila pozvana, da zavzame stališče, izdala tako odločbo, in s katerimi je določena vsebina take odločbe.

Ker določbe člena 8(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije po eni strani izrecno določajo rok, po izteku katerega se šteje, da je, če ni odločbe v odgovor na potrdilno prošnjo, zadevna institucija izdala odločbo zaradi molka, in po drugi strani določajo vsebino te odločbe, in sicer, da gre za zavrnilno odločbo, in ker je zakonodajalec prav tako v navedenem členu 8(3) izrecno predvidel, da lahko prosilec zoper to odločbo zaradi molka organa vloži pravno sredstvo v skladu z določbami PDEU, je treba molk institucije v odgovor na potrdilno prošnjo, vloženo v skladu z Uredbo št. 1049/2001, šteti za zavrnitev zaradi molka organa, zoper katero se lahko vloži pravno sredstvo v skladu z določbami člena 263 PDEU.

(Glej točke 38 in od 40 do 42.)

3.      Čeprav se zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti pogoji dopustnosti ničnostne tožbe – razen posebnega vprašanja izgube pravnega interesa – presojajo v trenutku vložitve tožbe, pa to ne preprečuje Splošnemu sodišču, da odloči, da je treba postopek v zvezi s tožbo ustaviti, če je tožeča stranka, ki je sprva imela pravni interes, zaradi dogodka, ki se je zgodil po vložitvi navedene tožbe, povsem izgubila osebni interes za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe. Da lahko tožeča stranka nadaljuje tožbo za razglasitev ničnosti odločbe, mora namreč ohraniti osebni interes za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, saj ji v nasprotnem primeru, če pravni interes tožeče stranke med postopkom izgine, vsebinska odločba Splošnega sodišča ne more zagotoviti nobenih koristi.

Postopek v zvezi s tožbo zoper odločbo zaradi molka organa, s katero je bila zavrnjena prošnja za dostop do dokumentov, vložena v skladu z Uredbo št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, je treba ustaviti, če tožeča stranka nima več osebnega interesa za razglasitev ničnosti navedene odločbe, ker je Komisija izdala novo odločbo, s katero je izrecno odgovorila na potrdilno prošnjo, in s tem implicitno preklicala zavrnilno odločbo zaradi molka.

(Glej točki 46 in 50.)

4.      Če je institucija očitno prekoračila rok, ki ga je v skladu z določbami člena 8 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije imela na voljo za to, da odgovori na potrdilno prošnjo, tako da tožeča stranka zaradi varstva svojih pravic ni imela druge možnosti, kot da zoper zavrnitev zaradi molka organa vloži tožbo, je treba tej instituciji naložiti, da nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je tožeča stranka imela v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti, podanim zoper navedeno odločbo zaradi molka organa.

(Glej točko 55.)