SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 6. novembra 2007(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti VOM URSPRUNG HER VOLLKOMMEN – Absolutni razlogi za zavrnitev – Opisni značaj – Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 40/49“
V zadevi T‑28/06,
RheinfelsQuellen H. Hövelmann GmbH & Co. KG, s sedežem v Duisburgu (Nemčija), ki jo zastopata W. Kellenter in A. Lambrecht, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa G. Schneider, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 17. novembra 2005 (zadeva R 1179/2004-2) glede zahteve za registracijo besedne znamke VOM URSPRUNG HER VOLLKOMMEN kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),
v sestavi J. D. Cooke, predsednik, I. Labucka, sodnica, in M. Prek, sodnik,
sodna tajnica: K. Andová, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje dne 24. januarja 2006,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje dne 13. aprila 2006,
na podlagi obravnave z dne 15. maja 2007
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je 8. avgusta 2002 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (v nadaljevanju: UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak VOM URSPRUNG HER VOLLKOMMEN.
3 Proizvodi, za katere se zahteva registracija znamke, spadajo v razreda 32 in 33 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in dopolnjen, in ustrezajo tem opisom:
– „pivo; mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne in zelenjavne pijače, sadni sokovi; sirupi in drugi pripravki za proizvodnjo pijač; mešanice teh pijač“ iz razreda 32;
– „alkoholne pijače (razen piva)“ iz razreda 33.
4 Z odločbo z dne 20. februarja 2004 je preizkuševalec na podlagi člena 38 Uredbe št. 40/94 prijavo zavrnil, ker je bil prijavljeni besedni znak brez slehernega razlikovalnega učinka.
5 Zoper odločbo preizkuševalca je tožeča stranka, na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94, 20. decembra 2004 pri UUNT vložila pritožbo.
6 Z odločbo z dne 17. novembra 2005 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je drugi odbor za pritožbe to pritožbo zavrnil, ker je bil zadevni znak opisen in je zanj tako veljal člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94.
Predlogi strank
7 Tožeča stranka predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
8 UUNT predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
9 Tožeča stranka navaja dva razloga za razveljavitev Uredbe št. 40/94, in sicer kršitev člena 7(1)(c) in 7(1)(b).
Trditve strank
10 Tožeča stranka v zvezi z razlogom, ki izhaja iz kršitve člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, trdi, da znamke, za katero se zahteva registracija, ne sestavljajo zgolj označbe, ki opisujejo bistvene značilnosti proizvodov, za katere se zahteva registracija.
11 V zvezi s tem najprej meni, da je sporni besedni znak rezultat neobičajnega in posamičnega oblikovanja in v nemškem jeziku ni običajna besedna zveza.
12 V nadaljevanju trdi, da za slogan v zvezi s temi proizvodi ne velja zahteva po razpoložljivosti v sedanjosti ali prihodnosti. Tako besedna zveza v celoti kot njeni posamezni elementi naj se namreč običajno ne bi uporabljali za opis pijač, zlasti mineralnih vod.
13 Končno, tožeča stranka se sklicuje na dvoumnost spornega slogana v nemškem jeziku. Slednja naj bi izhajala iz abstraktnega značaja besede „ursprung“ in iz različnih možnih razlag te besede v okviru zadevnih proizvodov ter iz dvoumnih značilnosti in nejasnega pomena izraza „vollkommen“ v kontekstu pijač. Iz tega naj bi izhajalo, da naj bi bila besedna zveza „vom ursprung her vollkommen“ brez jasnega in neposredno opisujočega pomena. Poleg tega naj najpomembnejše besede slogana ne bi neposredno in jasno opisovale nekaterih bistvenih značilnosti teh proizvodov, ne kot take ne v kombinaciji.
14 UUNT najprej trdi, da za presojo opisnega značaja znaka zadostuje, da bi se ta lahko uporabljal na trgu ali v vsakdanjem jeziku, in ne, da se tudi dejansko tako uporablja.
15 UUNT nato poudarja, da je registracijo znaka treba zavrniti, če vsaj eden od njegovih pomenov označuje lastnost zadevnih proizvodov ali storitev. Vendar pa naj bi imele najpomembnejše besede zadevnega znaka v okviru slogana jasen pomen, in sicer da naj bi bili proizvodi, ki jih označuje, popolni že na samem začetku.
16 Končno, na pojmovni ravni UUNT meni, da vprašanje, ali so z gospodarskega vidika značilnosti proizvodov, ki jih je mogoče opisati, bistvene ali postranske, ni pomembno. Kakovost osnovnih sestavin naj bi bila v obravnavanem primeru opisana kot popolna. Ne bi bilo torej treba ugotavljati, ali ta kakovost služi potrošniku kot bistveno merilo pri izbiri proizvodov ali sklicevanje na kakovost ne opisuje nekaterih bistvenih značilnosti proizvodov. Za uporabo določbe člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 naj bi zadostovalo, da bi bil slogan zadevnemu potrošniku v celoti že na prvi pogled sprejemljiv v smislu, da bi zanj pomenil označbo kakovosti, in sicer popolne kakovosti že v izvoru.
Presoja Sodišča prve stopnje
17 Člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 določa, da se kot znamka ne registrirajo „znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve“.
18 S tem ko prepoveduje registracijo teh znakov, ta člen sledi cilju v splošnem interesu, ki zahteva, da lahko znake ali podatke, ki opisujejo lastnosti blaga ali storitev, za katere se zahteva registracija, vsi prosto uporabljajo. Ta določba tako preprečuje, da bi bili taki znaki ali podatki pridržani samo za eno podjetje, ker jih je registriralo kot znamko (sodba Sodišča z dne 23. oktobra 2003 v zadevi UUNT proti Wrigley, C‑191/01 P, Recueil, str. I-12447, točka 31).
19 Poleg tega so znaki iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 znaki, ki niso sposobni opravljati bistvene naloge znamke, in sicer identificirati trgovskega izvora proizvoda ali storitve, da bi s tem potrošniku, ki je pridobil proizvod ali storitev, ki sta označena z znamko, omogočili, da med poznejšo pridobitvijo zadevnih proizvodov ali storitev ponovi nakup, če se je ta izkazal za pozitivnega, ali se mu izogne, če se je izkazal za negativnega (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2002 v zadevi Ellos proti UUNT (ELLOS), T‑219/00, Recueil, str. II‑753, točka 28, in z dne 27. novembra 2003 v zadevi Quick proti UUNT (Quick), T‑348/02, Recueil, str. II‑5071, točka 28).
20 V tem smislu so znaki ali podatki, na katere se nanaša člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, samo tisti, ki lahko pri običajni uporabi, s stališča potrošnika, služijo za označitev prijavljenega proizvoda ali storitve, bodisi neposredno bodisi z omembo ene od njegovih bistvenih lastnosti (sodba Sodišča z dne 20. septembra 2001 v zadevi Procter & Gamble proti UUNT, C‑383/99 P, Recueil, str. I‑6251, točka 39). Presoja opisnega značaja znaka se torej lahko opravi le, po eni strani, glede zadevnih proizvodov in storitev in, po drugi strani, glede na to, kako ga razume upoštevna javnost (sodba Sodišča prve stopnje z dne 16. marca 2006 v zadevi Telefon & Buch proti UUNT – Herold Business Data (WEISSE SEITEN), T‑322/03, ZOdl., str. II‑835, točka 90).
21 Končno je treba poudariti, da so merila, ki jih je za ugotovitev, ali je besedna znamka, ki jo sestavlja več besednih elementov, opisna ali ne, postavila sodna praksa, enaka merilom, ki se uporabljajo v primeru besednega znaka, ki ga sestavlja le ena beseda.
22 V obravnavanem primeru so proizvodi, navedeni v prijavi znamke, alkoholne in brezalkoholne pijače iz razredov 32 in 33. Gre za proizvode za vsakdanjo rabo, ki so namenjeni široki javnosti in se ne prodajajo le v trgovini na drobno (samopostrežne trgovine, trgovski centri ali velike trgovine) ali s specializirano prodajo in specializirano prodajo po pošti, temveč tudi v restavracijah in kavarnah. Odbor za pritožbe je zato pravilno odločil, da je bilo stališče, ki ga je treba upoštevati, stališče povprečnega potrošnika, ki je normalno ozaveščen ter razumno pozoren in preudaren (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, str. I‑3819, točka 26, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 7. junija 2001 v zadevi DKV proti UUNT (EuroHealth), T‑359/99, Recueil, str. II‑1645, točka 27).
23 Sicer pa je, ker je zadevni besedni znak sestavljen iz besed nemškega jezika, upoštevna ciljna javnost nemško govoreča. Tako je, ob uporabi člena 7(2) Uredbe št. 40/94, upoštevna javnost, v zvezi s katero je treba presojati absolutni razlog za zavrnitev, povprečni nemško govoreči potrošnik (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Sodišča prve stopnje ELLOS, točka 31, in sodbo z dne 12. januarja 2005 v zadevi Deutsche Post EURO EXPRESS proti UUNT (EUROPREMIUM), T‑334/03, ZOdl., str. II‑65, točka 28).
24 Glede pomena izraza „vom ursprung her vollkommen“ iz točk od 34 do 40 izpodbijane odločbe kot tudi iz pojasnil, ki jih je UUNT podal v odgovoru na tožbo in na obravnavi, izhaja, da naj bi ta znak na neposredno dojemljiv način izražal, da so proizvodi, ki jih označuje, popolni že v izvoru, torej že v začetku, in da so zato edinstveni, brezhibni in jih ni treba predelovati ali izboljševati. Tako naj bi slogan jasno izražal, da visoka kakovost proizvoda temelji na kakovosti začetnega proizvoda. UUNT namreč trdi, da samostalnik „ursprung“ v tem sloganu napotuje k izvoru, začetku, medtem ko pridevnik „vollkommen“ opozarja na popolnost, torej najvišjo kakovost.
25 Glede narave razmerja med sloganom in zadevnimi proizvodi odbor za pritožbe meni, da je lastnost alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki jih označuje, ter osnovnih snovi in pripravkov, namenjenih njihovi izdelavi, da so popolni že v izvoru, torej ob izviru ali kraju porekla.
26 Ob upoštevanju znaka, proizvodov, za katere se zahteva registracija, in kako ta znak razume upoštevna javnost, se presoja opisnega značaja znamke, za katero se zahteva registracija, ki jo je opravil odbor za pritožbe, pokaže kot pravilna.
27 Prvič, trditev tožeče stranke, ki temelji na sporni nenavadni besedni zvezi, dokazani zlasti z dejstvom, da spletni iskalnik ne najde nobenega primera izraza „vom ursprung her vollkommen“, naj na to presojo ne bi vplivala.
28 Po eni strani je namreč ta slogan slovnično pravilen in v nemškem jeziku ne pomeni nenavadne ali izjemne zveze. Po drugi strani iz sodne prakse izhaja, da za zavrnitev registracije na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 ni treba, da se znaki in označbe, ki sestavljajo znamko, določeno v tem členu, dejansko uporabljajo v času vložitve zahteve za registracijo tako, da opisujejo proizvode ali storitve, za katere je zahtevana registracija, ali lastnosti teh proizvodov ali storitev. Kot je določeno v istem odstavku te določbe, zadostuje, da bi jih bilo mogoče uporabiti za take namene (sodba Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi Koninklijke KPN Nederland, C‑363/99, Recueil, str. I‑1619, točka 97, in zgoraj navedena sodba UUNT proti Wrigley, točka 32, ter sklep Sodišča z dne 5. februarja 2004 v zadevi Telefon & Buch proti UUNT, C‑326/01 P, Recueil, str. I‑1371, točka 28).
29 Drugič, tožeča stranka zmotno zatrjuje neobstoj zahteve po razpoložljivosti izraza „vom ursprung her vollkommen“, ker naj se ta besedna zveza običajno ne bi uporabljala za opis pijač.
30 Poudariti pa je treba, da so bile pomembne besede, ki sestavljajo znamko, za katero se zahteva registracija, že uporabljene v sloganih, ki se nanašajo na pijače. UUNT v zvezi s tem navaja naslednje primere: „vollkommener genuß“ za znamko Efes Pilsener, „gerolsteiner. einfach vollkommen“ za znamko Gerolsteiner, „in jeder weise vollkommen“ za znamko Jacobs Kaffee, „ursprung des biers“ za znamko Weihenstephan in „so gesund wie sein ursprung“ za znamko Volvic. Dejstvo, da ni mogel biti naveden noben primer slogana, podoben dvema pomembnima besedama, ki sestavljata sporni znak, ne vpliva ne na sklep UUNT ne na obstoj zahteve po razpoložljivosti. Iz sodne prakse, navedene v točki 28, izhaja, da zadostuje, da bi bilo te znake in označbe mogoče uporabiti za opisovanje.
31 Poleg tega je treba poudariti, da je Sodišče ugotovilo, da naj uporaba člena 3(1)(c) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1), katerega besedilo je enako besedilu člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ne bi bila odvisna od obstoja konkretne, obstoječe in resnične zahteve po razpoložljivosti (sodba Sodišča z dne 4. maja 1999 v zadevi Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, Recueil, str. I‑2779, točka 35; sodba Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 2002 v zadevi DaimlerChrysler proti UUNT (CARCARD), T‑356/00, Recueil, str. II‑1963, točka 27). Za uporabo navedenega člena 7(1)(c) je treba zgolj preučiti – na temelju ustreznega pomena zadevnega besednega znaka –, ali z vidika zadevne javnosti obstaja dovolj neposredno in konkretno razmerje med znakom in proizvodi ali storitvami, za katere se zahteva registracija (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 20. julija 2004 v zadevi Lissotschenko in Hentze proti UUNT (LIMO), T‑311/02, ZOdl., str. II‑2957, točka 30 in navedena sodna praksa).
32 Tretjič, brez pomena je trditev tožeče stranke, v skladu s katero naj bi bili tako izraz v celoti kot elementi, ki ga sestavljajo, dvoumni, kar dopušča različno razlago, in jih je mogoče razumeti na več načinov ter torej nimajo jasnega in določnega pomena. Ob upoštevanju proizvodov in storitev, za katere se zahteva registracija, se namreč pomen, ki ga je sprejel odbor za pritožbe, pokaže kot pravilen. Treba pa je opozoriti, po eni strani, da za zavrnitev registracije v skladu s členom 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 zadošča, da najmanj eden od potencialnih pomenov besednega znaka označuje lastnost zadevnih proizvodov in storitev (glej v tem smislu po analogiji zgoraj navedeno sodbo Koninklijke KPN Nederland, točka 32). Po drugi strani je treba v primeru sestavljene besedne znamke upoštevati njen ustrezni pomen, ugotovljen na temelju vseh elementov, ki jo sestavljajo, in ne le na podlagi enega od njenih elementov.
33 Čeprav ima lahko beseda „ursprung“ več pomenov, ima v kontekstu slogana jasen pomen, in sicer pomen „izvira“ ali „izvora“. Prav tako, čeprav se besedo „vollkommen“ lahko prebere tako kot pridevnik ali kot prislov, naj se ne bi zdelo, da bi jo bilo v okviru slogana mogoče razlagati drugače kot pridevnik. Tako trditev tožeče stranke – v skladu s katero naj bi bil izraz, gledan v celoti, dvoumen – temelji le na opisu možnih pomenov različnih elementov, ki ga sestavljajo.
34 V zvezi s tem se semantična razlaga znamke, za katero se zahteva registracija, ki jo je opravil UUNT, potrdi z rezultatom spletnega iskanja, ki ga je opravila tožeča stranka in na katerega se je sklicevala v okviru drugega tožbenega razloga. Gre za stavek „wasser muss vom ursprung her vollkommen sein“ (voda mora biti popolna pri izviru), ki izhaja s spletne strani, ki se nanaša na proizvode, ki jih trži tožeča stranka. Zato naj izraz ne bi bil v ničemer dvoumen.
35 Poleg tega tožeča stranka zmotno trdi, da slogan za zadevnega potrošnika ni smiseln, ker voda, pivo, limonada ali sadni sokovi, ki bi bili popolni že v izvoru, ne obstajajo, saj je za te proizvode pred ustekleničenjem nujno treba izvesti različne postopke filtracije, očiščevanja, mikrobiološke obdelave in gaziranja ter fermentacije. V okviru presoje absolutnega razloga za zavrnitev, določenega v členu 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, namreč vprašanje, ali ima prijavljena znamka tehničen pomen, ni ustrezno.
36 Končno, Sodišče prve stopnje meni, da pojmovna vsebina znamke, za katero se zahteva registracija, pomeni dovolj neposredno in konkretno sklicevanje na značilnosti proizvodov, navedenih v zahtevi za registracijo, in sicer alkoholne in brezalkoholne pijače iz razredov 32 in 33.
37 Slogan se namreč jasno nanaša na čistost in popolnost osnovnih sestavin pijač, zlasti sestavin uporabljene vode. Vendar pa ima čistost in popolnost osnovnih sestavin za proizvode iz razredov 32 in 33 poseben pomen. Za mineralne vode je izvorna popolnost uporabljene izvirske vode odločilen dejavnik za določitev kakovosti pijače, tako glede okusa kot zdravja. Za sadni sok, pivo in druge alkoholne pijače je izvor njihovih osnovnih sestavin prav tako zelo pomemben dejavnik za določitev kakovosti teh proizvodov.
38 Tako je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da se besede, same ali v kombinaciji, neposredno in jasno nanašajo na značilnosti zadevnih proizvodov in da zato tožeča stranka nepravilno trdi, da znak napotuje zgolj na zelo splošno dojemanje ali pozitivno čustvo.
39 Dodati je treba, da je razumno mogoče sprejeti, da sta čistost in izvorna popolnost osnovnih sestavin pijač lastnosti, ki jih zadevni potrošnik pri izbiri upošteva.
40 Zato z vidika upoštevne javnosti obstaja dovolj neposreden in konkreten odnos med zadevno besedno kombinacijo in proizvodi iz razredov 32 in 33.
41 V teh okoliščinah se zdi, da tožeča stranka ni podala nobene trditve, ki bi lahko upravičila razveljavitev izpodbijane odločbe, s katero je odbor za pritožbe zavrnil registracijo prijavljene znamke zaradi njenega opisnega značaja.
42 Iz tega izhaja, da je treba prvi tožbeni razlog, ki izhaja iz kršitve člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, zavrniti.
43 V teh okoliščinah ni treba preučiti tožbenega razloga, ki izhaja iz kršitve člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč že obstoj enega od absolutnih razlogov za zavrnitev, naštetih v členu 7(1) Uredbe št. 40/94, zadošča, da znak ne more biti registriran kot znamka Skupnosti (sodba Sodišča z dne 19. septembra 2002 v zadevi DKV proti UUNT, C‑104/00 P, Recueil, str. I‑7561, točka 29; sodbe Sodišča prve stopnje z dne 26. oktobra 2000 v zadevi Community Concepts proti UUNT (Investorworld), T‑360/99, Recueil, str. II‑3545, točka 26; z dne 31. januarja 2001 v zadevi Mitsubishi HiTec Paper Bielefeld proti UUNT (Giroform), T‑331/99, Recueil, str. II‑433, točka 30; z dne 20. novembra 2002 v zadevi Bosch proti UUNT (Kit Pro et Kit Super Pro), T‑79/01 in T‑86/01, Recueil, str. II‑4881, točka 36, in zgoraj navedena sodba LIMO, točka 49).
44 Poleg tega je v skladu s sodno prakso besedna znamka, ki je opisna glede lastnosti proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, zaradi tega dejstva nujno brez slehernega razlikovalnega učinka glede teh proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(b) iste uredbe (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 12. januarja 2005 v zadevi Wieland‑Werke proti UUNT (SnTEM, SnPUR, SnMIX), od T‑367/02 do T‑369/02, ZOdl., str. II‑47, točka 46; in z dne 10. oktobra 2006 v zadevi PTV proti UUNT (map&guide), T‑302/03, ZOdl., str. II-4039, točki 33 in 34; glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi Campina Melkunie, C‑265/00, Recueil, str. I‑1699, točka 19).
45 Tožbo je zato treba zavrniti.
Stroški
46 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) RheinfelsQuellen H. Hövelmann GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu 6. novembra 2007.