Zadeva C‑442/16

Florea Gusa

proti

Minister for Social Protection in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (Irska))

„Predhodno odločanje – Direktiva 2004/38/ES – Oseba, ki je prenehala biti samozaposlena – Ohranitev statusa samozaposlene osebe – Pravica do prebivanja – Zakonodaja države članice, na podlagi katere je dodelitev dodatka za iskalce zaposlitve pridržana za osebe, ki imajo pravico do prebivanja na ozemlju te države članice“

Povzetek – Sodba Sodišča (peti senat) z dne 20. decembra 2017

Državljanstvo Unije – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Direktiva 2004/38 – Pravica do prebivanja za več kot tri mesece – Delavci in samozaposlene osebe – Državljan države članice, ki je po tem, ko je v državi članici gostiteljici štiri leta opravljal dejavnost kot samozaposlena oseba, prenehal opravljati to dejavnost zaradi pomanjkanja dela v tej državi članici – Ohranitev statusa samozaposlene osebe

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38, člena 7(1)(a) in (3)(b))

Člen 7(3)(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS, je treba razlagati tako, da državljan države članice, ki je – potem ko je v drugi državi članici približno štiri leta zakonito prebival in opravljal dejavnost kot samozaposlena oseba – to dejavnost prenehal opravljati zaradi ustrezno prijavljenega pomanjkanja dela, do katerega je prišlo iz razlogov, neodvisnih od njegove volje, in se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri pristojnem zavodu za zaposlovanje zadnjenavedene države članice, ohrani status samozaposlene osebe za namene člena 7(1)(a) te direktive.

Prvič, iz uvodnih izjav 3 in 4 Direktive 2004/38 je namreč razvidno, da je njen cilj – z namenom krepitve temeljne in posamične pravice vseh državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ter poenostavitve uresničevanja te pravice – preseči sektorski in razdrobljen pristop, kakršen je zaznamoval instrumente prava Unije, ki so veljali pred to direktivo in ki so med drugim ločeno obravnavali delavce in samozaposlene osebe, tako da se sprejme enoten pravni akt, ki kodificira in spreminja te instrumente (glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2014, Saint Prix, C‑507/12, EU:C:2014:2007, točka 25).

Taka razlaga člena 7(3)(b) navedene direktive, po kateri bi se ta nanašal zgolj na osebe, ki so bile delavci več kot eno leto, ne pa na osebe, ki so bile samozaposlene v enakem obdobju, pa bi bila v nasprotju s tem ciljem.

Drugič, taka razlaga bi uvajala neupravičeno različno obravnavanje teh dveh kategorij oseb glede na to, da je cilj te določbe z ohranitvijo statusa delavca ali samozaposlene osebe zagotoviti pravico prebivanja oseb, ki so prenehale opravljati svojo poklicno dejavnost zaradi pomanjkanja dela, do katerega je prišlo zaradi okoliščin, neodvisnih od njihove volje.

Tako kot delavec, ki svojo zaposlitev lahko neprostovoljno izgubi, med drugim, zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je namreč tudi oseba, ki je opravljala samostojno dejavnost, lahko prisiljena s to dejavnostjo prenehati. Ta oseba bi se tako lahko znašla v občutljivem položaju v primerjavi z delavcem, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana. V teh okoliščinah ne bi bilo pravično, če navedena oseba, kar zadeva ohranitev njene pravice do prebivanja, ne bi bila upravičena do enakega varstva, kot ga ima oseba, ki je prenehala biti delavec.

(Glej točke od 40 do 43 in 46 ter izrek.)