Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajowa Izba Odwoławcza (Poljska) 29. januarja 2021 – Konsorcjum: ANTEA POLSKA S.A., „Pectore-Eco'' sp. z o.o., Instytut Ochrony Środowiska - Państwowy Instytut Badawczy/Państwowe Gospodarstwo Wodne Wody Polskie

(Zadeva C-54/21)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Krajowa Izba Odwoławcza

Stranke v postopku v glavni stvari

Vlagateljice zahteve za revizijo: Konsorcjum: ANTEA POLSKA S.A., „Pectore-Eco'' sp. z o.o., Instytut Ochrony Środowiska - Państwowy Instytut Badawczy

Nasprotna stranka: Państwowe Gospodarstwo Wodne Wody Polskie

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je na podlagi načela enakega in nediskriminatornega obravnavanja gospodarskih subjektov in načela transparentnosti iz člena 18(1) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES¹ (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU) mogoča taka razlaga člena 21(1) Direktive 2014/24/EU in člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem² (v nadaljevanju: Direktiva 2016/943) ter zlasti v njima vsebovanih formulacij „kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva“ in „ima tržno vrednost, ker je skrivnost“ in določitve, da „javni naročnik ne razkrije informacij, ki mu jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne“, v skladu s katero lahko gospodarski subjekt ob sklicevanju, da gre za poslovno skrivnost, odkloni razkritje kakršne koli informacije, ker je noče razkriti gospodarskim subjektom, ki z njim konkurirajo?

Ali je na podlagi načela enakega in nediskriminatornega obravnavanja gospodarskih subjektov in načela transparentnosti iz člena 18(1) Direktive 2014/24/EU mogoča taka razlaga člena 21(1) Direktive 2014/24/EU in člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943, v skladu s katero lahko gospodarski subjekti, ki si prizadevajo za pridobitev javnega naročila, ob sklicevanju, da gre za poslovno skrivnost, v celoti ali v delu odklonijo razkritje dokumentov, navedenih v členih 59 in 60 Direktive 2014/24/EU ter prilogi XII k Direktivi 2014/24/EU, zlasti v zvezi z opisom pridobljenih izkušenj, referencami, seznamom oseb, ki jih predlagajo za izvedbo javnega naročila, in njihovo strokovno usposobljenostjo, imeni in sposobnostmi subjektov, na katerih sposobnosti se sklicujejo, ali podizvajalcev, če so ti dokumenti zahtevani za dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v postopku ali za oceno na podlagi meril za ocenjevanje ponudb ali za ugotavljanje skladnosti ponudb z drugimi zahtevami, ki jih je javni naročnik navedel v dokumentaciji postopka (obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji)?

Ali je na podlagi načela enakega in nediskriminatornega obravnavanja gospodarskih subjektov in načela transparentnosti iz člena 18(1) v povezavi s členi 58(1), 63(1) in 67(2)(b) Direktive 2014/24/EU dopustno, da javni naročnik sprejme izjavo gospodarskega subjekta, da razpolaga s človeškimi viri, drugimi subjekti, katerih zmogljivosti želi uporabiti, ali podizvajalci, ki jih zahteva javni naročnik ali jih je sam priglasil, kar mora v skladu s predpisi dokazati javnemu naročniku, in obenem izjavo, da bi lahko že zaradi samega razkritja gospodarskim subjektom, ki z njim konkurirajo, podatkov o teh osebah ali subjektih (priimki, nazivi, izkušnje, usposobljenost) prišlo do tega, da bi mu jih ti gospodarski subjekti „speljali“, zaradi česar je nujno, da se te podatke šteje za poslovno skrivnost? Ali je v zvezi s tem glede na tako nestalno povezavo med gospodarskim subjektom ter temi osebami in subjekti mogoče šteti, da je razpolaganje s temi zmogljivostmi dokazano, in gospodarskemu subjektu priznati dodatne točke v okviru meril za ocenjevanje ponudb?

Ali je na podlagi načela enakega in nediskriminatornega obravnavanja gospodarskih subjektov in načela transparentnosti iz člena 18(1) Direktive 2014/24/EU mogoča taka razlaga člena 21(1) Direktive 2014/24/EU in člena 2(1) Direktive (EU) 2016/943, v skladu s katero lahko gospodarski subjekti, ki si prizadevajo za pridobitev javnega naročila, ob sklicevanju, da gre za poslovno skrivnost, odklonijo razkritje dokumentov, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti ponudbe z zahtevami, ki jih je javni naročnik določil v razpisni dokumentaciji (in v tem okviru v opisu predmeta javnega naročila), ali za oceno ponudbe po merilih za ocenjevanje ponudb, zlasti če se ti dokumenti nanašajo na izpolnjevanje zahtev javnega naročnika, ki so zajete v razpisni dokumentaciji, pravnih predpisih ali v drugih dokumentih, ki so dostopni javnosti ali zainteresiranim osebam, posebej če se ta ocena ne opravi na podlagi objektivno primerljivih shem ter izmerljivih in matematično ali fizikalno primerljivih kazalcev, ampak na podlagi individualne presoje javnega naročnika? Ali je posledično člen 21(1) Direktive 2014/24/EU in člen 2(1) Direktive (EU) 2016/943 mogoče razlagati tako, da se za poslovno skrivnost danega gospodarskega subjekta lahko šteje njegova v okviru ponudbe predložena izjava, da bo predmet javnega naročila izvedel v skladu z navodili javnega naročnika, zajetimi v razpisni dokumentaciji, ki jih javni naročnik preverja in ocenjuje z vidika skladnosti s temi zahtevami, in sicer tudi, če je gospodarskemu subjektu prepuščena izbira metode, s katero bo dosegel učinek (predmet javnega naročila), ki ga zahteva javni naročnik?

Ali je v skladu z načelom enakega in nediskriminatornega obravnavanja gospodarskih subjektov in načelom transparentnosti iz člena 18(1) Direktive 2014/24/EU v povezavi s členom 67(4) Direktive 2014/24/ES, ki določa, da merila za oddajo javnega naročila javnemu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire in da morajo zagotavljati možnost učinkovite konkurence ter omogočati učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se tako oceni, kako ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo javnega naročila, dopustno, da javni naročnik določi zadevno merilo za ocenjevanje ponudb, in sicer merilo, ki ga javni naročnik vrednoti po individualni presoji, čeprav je že ob določitvi tega merila jasno, da bodo gospodarski subjekti del ponudbe, ki se nanaša na to merilo, označili za poslovno skrivnost, čemur javni naročnik ne nasprotuje, tako da lahko gospodarski subjekti, ki si konkurirajo, zato, ker ne morejo preveriti ponudb konkurentov in jih primerjati z lastnimi, dobijo vtis, da je javni naročnik ponudbe preučil in ocenil povsem arbitrarno?

Ali je načelo enakega in nediskriminatornega obravnavanja gospodarskih subjektov in načelo transparentnosti iz člena 18(1) Direktive 2014/24/EU v povezavi s členom 67(4) Direktive 2014/24/ES, ki določa, da merila za oddajo javnega naročila javnemu naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire in da morajo zagotavljati možnost učinkovite konkurence ter omogočati učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se tako oceni, kako ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo javnega naročila, mogoče razlagati tako, da lahko javni naročnik določi takšno merilo za ocenjevanje ponudb, kakršni sta v tem postopku merili „zasnova študije“ in „opis načina izvedbe javnega naročila“?

Ali je treba člen 1(1) in (3) Direktive 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil³ (v nadaljevanju: Direktiva o revizijskih postopkih), v skladu s katerim morajo države članice zagotoviti, da imajo gospodarski subjekti možnost učinkovite revizije odločitev, ki jih sprejmejo naročniki, in da so revizijski postopki na voljo osebam, ki imajo ali so imele interes za dodelitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda, razlagati tako, da mora revizijski organ, če ugotovi, da dokumenti, katerih razkritje so gospodarski subjekti v danem postopku odklonili, niso poslovna skrivnost, zaradi česar se javnemu naročniku naloži – če taka obveznost ne izhaja neposredno iz zakonodaje – naj jih razkrije in da na razpolago konkurenčnim gospodarskim subjektom, izdati takšno odločitev, ki temu gospodarskemu subjektu omogoči ponovno vložitev zahtevka za revizijo – v obsegu, ki izhaja iz vsebine teh dokumentov, ki mu prej ni bila znana, zaradi česar ni mogel uveljavljati pravnega sredstva – v zvezi z ravnanjem, glede katerega zahtevka za revizijo zaradi izteka roka za njegovo vložitev ne bi mogel uveljavljati, na primer takšno, s katero razveljavi preučitev in oceno ponudb, na katere se nanašajo zadevni dokumenti, katerih razkritje je bilo ob sklicevanju na poslovno skrivnost odklonjeno?

____________

¹ UL 2014, L 94, str. 65.

² UL 2016, L 157, str. 1.

³ UL 2007, L 335, str. 31.