Sodba Sodišča (peti senat) z dne 18. novembra 2020 –
Komisija/Nemčija (Vračilo DDV – Računi)
(Zadeva C‑371/19)(1)
„Neizpolnitev obveznosti države – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 170 in člen 171(1) – Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, imajo pa sedež v drugi državi članici – Direktiva 2008/9/ES – Podrobna pravila za vračilo DDV – Člena 9 in 10 – Člen 15(1) – Člen 20 – Neobstoj kopije računa ali uvoznega dokumenta – Sistematična zavrnitev nepopolnih zahtevkov za vračilo – Zavrnitev zahteve davčnega zavezanca, da dopolni svojo prošnjo po izteku roka, določenega za vložitev zahtevka – Načelo davčne nevtralnosti – Načelo sorazmernosti – Dopustnost“
1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Dokaz neizpolnitve obveznosti – Dokazno breme Komisije – Predložitev dejstev, iz katerih je razvidna neizpolnitev obveznosti – Breme izpodbijanja na strani zadevne države članice – Obveznost države članice, da dokaže spremembo upravne prakse, v skladu z obrazloženim mnenjem Komisije
(Člen 258 PDEU)
(Glej točke 65, 68 in 69.)
2. Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Vračilo davka davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države – Podrobna pravila za uveljavljanje pravice do vračila – Obveznost predložitve dodatnih informacij k zahtevku za vračilo – Pravočasna zavrnitev zahtevkov za vračilo, ne da bi bile tožeče stranke prej pozvane, naj dopolnijo svoje prošnje s predložitvijo kopij računov ali uvoznih dokumentov – Kršitev načela davčne nevtralnosti in polnega učinka pravice do vračila
(Direktivi Sveta 2006/112, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/8, člena 170 in 171, in 2008/9, členi 5, 10, 15(1) in 20(1))
(Glej točke od 77 do 84 in od 86 do 88 ter točko 1 izreka.)
3. Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Vračilo davka davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države – Podrobna pravila za uveljavljanje pravice do vračila – Obveznost predložitve dodatnih informacij k zahtevku za vračilo – Potrdilo o prejemu zahtevka za vračilo davka, ki ne zahteva dodatnih informacij ali dokazil – Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj
(Direktiva Sveta 2008/9, členi 15(1), 19(1) in 20(1))
(Glej točke od 96 do 99.)
Izrek
1. | | Zvezna republika Nemčija – s tem, da je zavrnila zahteve za vračilo davka na dodano vrednost (DDV), ki so bile vložene pred 30. septembrom koledarskega leta, ki sledi obdobju izplačila, katerim pa niso priložene kopije računov ali uvoznih dokumentov, ki jih zahteva zakonodaja države članice vračila na podlagi člena 10 Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici brez predhodnega poziva tožečih strank k temu, da dopolnijo svoje zahteve tako, da po tem datumu predložijo kopije ali ustrezne informacije, ki omogočajo obravnavo teh zahtev, ob kršitvi načela nevtralnosti DDV in polnega učinka pravice do vračila DDV davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, – ni izpolnila obveznosti na podlagi členov 170 in 171 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 in člena 5 Direktive 2008/9. |
2. | | V preostalem se tožba zavrne. |
3. | | Zvezna republika Nemčija poleg lastnih stroškov nosi dve tretjini stroškov Evropske komisije. |
4. | | Evropska komisija nosi tretjino lastnih stroškov. |