Zadeva T-133/07

Mitsubishi Electric Corp.

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg projektov za plinsko izolirane stikalne naprave – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Razdelitev trga – Pravica do obrambe – Dokaz kršitve – Trajanje kršitve – Globe – Izhodiščni znesek – Referenčno leto – Enako obravnavanje“

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Vpogled v spis – Obseg – Neposredovanje dokumenta – Posledice

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

2.      Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Posredovanje odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Pogoji – Meje

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

3.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Pisna pričanja zaposlenih v družbi, vpleteni v kršitev – Dokazna vrednost – Presoja

(člen 81(1) ES)

4.      Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Začasnost – Obvezna vsebina – Meje

(člen 81 ES)

5.      Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence

(člen 6(2) EU; člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Uporaba skupka indicev

(člen 81(1) ES)

7.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Presoja dokazne vrednosti različnih dokazov – Merila

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

8.      Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje

(člen 81(1) ES; Sporočilo Komisije 2002/C 45/03)

9.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

10.    Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Obseg dokaznega bremena

(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))

11.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Diskrecijska pravica Komisije

(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

12.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Spoštovanje načel enakega obravnavanja in sorazmernosti

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Sporočilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

1.      Posledica načela zagotavljanja pravice do obrambe, pravica do vpogleda v spis, pomeni, da mora v upravnem postopku na področju uporabe pravil konkurence Komisija zadevnemu podjetju dati možnost, da preuči vse dokumente v preiskovalnih spisih, ki so morda pomembni za njegovo obrambo. K temu spadajo obremenilni in razbremenilni dokumenti, razen poslovnih skrivnosti drugih podjetij, internih dokumentov Komisije in drugih zaupnih podatkov.

Dejstvo, da dokument, na katerega se je Komisija oprla pri obdolžitvi tega podjetja, ni bil posredovan, se šteje za kršitev pravice do obrambe samo, če zadevno podjetje dokaže, da bi bil rezultat, do katerega je prišla Komisija v odločbi, drugačen, če bi moral biti dokument, ki ni bil posredovan, izločen kot obremenilni dokaz.

V zvezi z neposredovanjem razbremenilnega dokumenta mora zadevno podjetje samo dokazati, da bi dejstvo, da dokument ni bil razkrit, lahko vplivalo na potek postopka in vsebino odločbe Komisije v njegovo škodo. Dovolj je, če podjetje dokaže, da bi lahko navedeni razbremenilni dokument uporabilo pri svoji obrambi, in sicer da bi, če bi se nanj lahko oprlo v upravnem postopku, lahko navedlo dokaze, ki ne bi bili skladni s sklepi, do katerih je na tej stopnji prišla Komisija, in bi lahko tako kakor koli vplivali na njeno presojo v odločbi, vsaj glede teže in trajanja njemu očitanega ravnanja, in s tem na višino globe.

(Glej točke 40, 45 in 46.)

2.      V postopku zaradi kršitve pravil konkurence je zadevno podjetje šele na začetku upravne kontradiktorne faze z obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah obveščeno o vseh bistvenih podatkih, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka, in o tem, da ima to podjetje pravico do vpogleda v spis, da se zagotovi dejansko izvajanje njegove pravice do obrambe. Zato odgovor drugih podjetij, ki naj bi bila udeležena v kartelu, na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah načeloma ni vključen v celoto dokumentov preiskovalnega spisa, s katerimi se stranke lahko seznanijo.

Vendar če se Komisija namerava opreti na del odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali na dokument, priložen k takemu odgovoru, da bi dokazala obstoj kršitve v postopku izvajanja člena 81(1) ES, je treba drugim podjetjem, vpletenim v ta postopek, omogočiti, da se glede takega dokaznega sredstva opredelijo. V takih okoliščinah namreč zadevni odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen k takemu odgovoru, pomeni obremenilni dokaz zoper različna podjetja, ki naj bi bila udeležena pri kršitvi.

Če je lahko odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen k takemu odgovoru, upošteven za obrambo podjetja, ker mu omogoča uveljavljanje dokazov, ki niso skladni s sklepi Komisije na tej stopnji, se po analogiji ta odlomek šteje za razbremenilni dokaz. V tem primeru je treba zadevnemu podjetju omogočiti, da preuči zadevni odlomek ali dokument in se izreče glede njega.

(Glej točke od 41 do 43.)

3.      Pisnih pričanj zaposlenih v neki družbi, ki so bila sestavljena pod njenim nadzorom in ki jih je ta v upravnem postopku zaradi kršitev pravil konkurence, ki ga vodi Komisija, predložila v svojo obrambo, načeloma ni mogoče opredeliti kot informacije, ki se razlikujejo od izjav te družbe in so od njih neodvisne. Splošno pravilo je namreč, da stališče družbe glede resničnosti dejstev, ki ji jih očita Komisija, temelji predvsem na poznavanju dejstev in mnenjih njenih zaposlenih in vodstva.

(Glej točko 59.)

4.      V upravnem postopku na področju uporabe pravil konkurence morajo biti iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah jasno razvidni vsi bistveni elementi, na katere se je v tej fazi postopka oprla Komisija. Vendar je to lahko navedeno kot povzetek in ni nujno, da je odločba kopija obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, saj je to obvestilo pripravljalni dokument, v katerem je presoja pravnih in dejanskih elementov samo začasna. Čeprav Komisija zadevnim strankam tako ne more pripisati drugačnih kršitev, kot so navedene v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, in lahko upošteva samo dejstva, o katerih so se imele zadevne stranke možnost izreči, pa mora kljub temu upoštevati dokaze, ki izhajajo iz upravnega postopka, da bi bodisi odstopila od očitkov, ki ne bi bili utemeljeni, bodisi izboljšala ali dopolnila – glede dejanskega stanja in prava – svoje trditve za utemeljitev očitkov.

(Glej točko 66.)

5.      Dvom sodišča je treba razlagati v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve člena 81(1) ES. Sodišče torej ne more sklepati, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če še vedno dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe o naložitvi globe.

V tem zadnjem primeru je namreč treba upoštevati načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, in ki se uvršča med temeljne pravice, ki pomenijo splošna načela prava Skupnosti. Z vidika narave zadevnih kršitev ter narave in stopnje strogosti sankcij, ki so zanje predpisane, se načelo domneve nedolžnosti uporablja zlasti v postopkih v zvezi s kršitvijo pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, na podlagi katerih se lahko naložijo globe ali periodične denarne kazni.

(Glej točki 73 in 74.)

6.      Na področju konkurence se mora Komisija pri dokazovanju obstoja kršitve sklicevati na natančne in ujemajoče se dokaze. Vendar ni nujno, da vsak dokaz, ki ga predloži Komisija, izpolnjuje ta merila glede vsakega znaka kršitve. Dovolj je, da skupek indicev, na katerega se sklicuje institucija, gledano na splošno, izpolnjuje to zahtevo.

Poleg tega ob upoštevanju splošno znane prepovedi protikonkurenčnih sporazumov od Komisije ni mogoče zahtevati, naj predloži listine, ki izrecno dokazujejo stike med zadevnimi gospodarskimi subjekti. Nepopolni in sporadični dokazi, ki bi jih morda imela Komisija, morajo biti primerni, da se v vsakem primeru dopolnijo s sklepanjem, ki omogoča rekonstrukcijo upoštevnih okoliščin. O obstoju protikonkurenčne prakse ali sporazuma je torej mogoče sklepati na podlagi določenega števila naključij in indicev, ki lahko skupaj, če ne obstaja druga logična razlaga, pomenijo dokaz kršitve pravil o konkurenci.

Poleg tega, če se Komisija za sklep o obstoju kršitve člena 81(1) ES opira le na ravnanje zadevnih podjetij na trgu, zadostuje, da ta dokažejo obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, prikazujejo v drugačni luči in tako dopuščajo, da se razlaga Komisije, ki jo je navedla pri ugotovitvi obstoja kršitve pravil o konkurenci, nadomesti z drugo logično razlago dejstev.

To pravilo se ne uporablja v vseh primerih, v katerih je kršitev dokazana izključno z nelistinskimi dokazi. V zvezi z dokazi, ki jih je mogoče navesti za ugotovitev kršitve člena 81 ES, velja namreč v pravu Skupnosti načelo proste presoje dokazov.

Zato tudi če se pomanjkanje listinskih dokazov kot tako lahko izkaže za upoštevno v okviru splošne presoje skupka indicev, na katere se sklicuje Komisija, pa to ne pomeni, da lahko zadevno podjetje trditve Komisije izpodbija s predložitvijo alternativne razlage dejstev. Tako je samo v primeru, če na podlagi dokazov, ki jih je predložila Komisija, ni mogoče nedvoumno in brez potrebne razlage dokazati obstoja kršitve.

(Glej točke 75, 76 in od 79 do 82.)

7.      V postopku zaradi kršitve člena 81(1) ES je edino upoštevno merilo za presojo dokazne vrednosti različnih dokazov njihova verodostojnost. V skladu s splošnimi dokaznimi pravili sta verodostojnost in tako dokazna vrednost dokumenta odvisni od njegovega izvora, okoliščin njegovega nastanka, njegovega naslovnika in njegove vsebine.

Poleg tega je še posebej visoko dokazno vrednost mogoče priznati tistim izjavam podjetij, ki so, prvič, zanesljive, drugič, podane v imenu podjetja, tretjič, podane s strani osebe, ki ima poklicno obveznost delovati v interesu tega podjetja, četrtič, nasprotujejo interesom avtorja izjave, petič, so podane s strani neposredne priče dogajanju, ki ga opisujejo, in šestič, so podane pisno, načrtno in po tehtnem premisleku.

Nasprotno, izjave nekega podjetja, ki se mu očita udeležba v kartelu, katere resničnost prereka več drugih zadevnih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz obstoja kršitve, ki so jo ta podjetja storila, ne da bi to potrjevali drugi dokazi, saj je zaradi zanesljivosti zadevnih izjav lahko zahtevana stopnja potrditve manjša.

(Glej točke od 84 do 87.)

8.      Čeprav je nekaj nezaupanja do prostovoljnih navedb glavnih udeležencev v protipravnem kartelu običajnega glede na verjetnost, da ti udeleženci po navadi predložijo več obremenilnih dokazov o dejavnosti svojih konkurentov, to ne spremeni dejstva, da se namreč s predlogom za uporabo obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah, da bi se dosegla imuniteta pred globo ali znižanje globe, ne spodbuja nujno k temu, da se predložijo izkrivljeni dokazi glede sodelovanja preostalih udeležencev v kartelu. Vsak poskus zavajanja Komisije namreč lahko omaje odkritost in popolnost sodelovanja predlagatelja in s tem ogrozi njegovo možnost, da je deležen vseh ugodnosti na podlagi obvestila o ugodni obravnavi.

Kar zadeva posamičen primer pričanj, je seveda mogoče, da želijo zaposleni, ki morajo delovati v interesu podjetja, ki je zaprosilo za imuniteto pred globami, predložiti čim več obremenilnih dokazov, saj lahko njihovo sodelovanje v postopku pozitivno vpliva tudi na njihovo poklicno prihodnost. Vendar se morajo zadevni zaposleni v takem primeru zavedati tudi morebitnih negativnih posledic navajanja neresničnih dejstev, ki so še občutnejše zaradi zahteve po potrditvi z drugimi dokazi.

(Glej točki 88 in 107.)

9.      Za obstoj sporazum v smislu člena 81(1) ES in člena 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu delovala na določen način. Konkretnih učinkov sporazuma ni treba upoštevati, če se izkaže, da je njegov namen omejevanje, preprečevanje ali izkrivljanje konkurence. V zvezi s tem obstoj vzajemne zaveze nujno pomeni, da obstaja skupna volja, tudi če ni dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče natančno določiti, kdaj je bila ta volja izražena ali kako je bila formalizirana.

(Glej točki 230 in 231.)

10.    Zahteva po pravni varnosti, ki mora biti zagotovljena gospodarskim subjektom, pomeni, da mora v sporu o obstoju kršitve pravil konkurence Komisija, ki nosi dokazno breme za kršitve, ki jih sama ugotovi, pravno zadostno dokazati obstoj dejstev, ki tvorijo kršitev. Glede zatrjevanega trajanja kršitve iz istega načela pravne varnosti izhaja, da Komisija, če ni dovolj dokazov za neposredno ugotovitev trajanja kršitve, navede vsaj dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so si časovno tako blizu, da se lahko razumno zaključi, da je kršitev trajala neprekinjeno med dvema konkretno navedenima datumoma.

Poleg tega dejstvo, da dokaz obstoja trajajoče kršitve ni bil predložen za nekatera opredeljena obdobja, ne preprečuje, da bi se za kršitev štelo, da je trajala v širšem časovnem okviru, kot je predmetna, če ta ugotovitev temelji na skladnih in objektivnih indicih. V okviru kršitve, ki traja več let, tudi dejstvo, da se zunanji odrazi omejevalnega sporazuma pojavljajo ob različnih časovno bolj ali manj oddaljenih obdobjih, ne vpliva na njegov obstoj, če različni ukrepi, ki so del te kršitve, uresničujejo samo en cilj in se umeščajo v okvir enotne in trajajoče kršitve.

(Glej točki 241 in 242.)

11.    V postopku zaradi kršitve člena 81(1) ES ima Komisija na voljo široko polje proste presoje, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci.

Znesek globe Komisija določi glede na težo kršitve in, če je to primerno, njeno trajanje. Težo kršitve je treba ugotoviti ob upoštevanju dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračalni učinek glob. Upoštevati je treba objektivne dejavnike, kot so vsebina in trajanje protikonkurenčnih ravnanj, njihovo število in intenzivnost, obseg prizadetega trga in škoda, povzročena gospodarskemu javnemu redu. Pri preučitvi je treba prav tako upoštevati relativni pomen in tržni delež odgovornih podjetij ter morebitno ponovno kršitev.

(Glej točki 264 in 265.)

12.    Komisija mora vsakič, ko se odloči, da bo na podlagi konkurenčnega prava naložila globe, spoštovati splošna pravna načela, med katerimi sta načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti, kot ju razlagajo sodišča Skupnosti.

Načelo enake obravnave ali prepovedi diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če taka obravnava ni objektivno utemeljena.

Če je treba za določitev razmerja med globami, ki se bodo naložile, uporabiti podatek o prometu podjetij, ki so bila udeležena pri isti kršitvi, je tako treba obdobje, ki se bo upoštevalo, omejiti tako, da bodo pridobljeni podatki čim bolj primerljivi.

Načelo sorazmernosti pa zahteva, naj ravnanje institucij Skupnosti ne prestopi meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev zadevne ureditve, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti najmanj omejujočega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje.

Torej, če se Komisija pri določitvi vrednosti svetovne prodaje določenih podjetij opre na različna leta in izhodiščni znesek glob za ta podjetja za obdobje njihove udeležbe v kartelu kot samostojnih podjetij izračuna na podlagi njihovega prometa v različnih letih, teh podjetij ne obravnava neenako. Čeprav je cilj, ki ga navaja Komisija in ki omogoča primerjavo zmožnosti delničarjev skupnega podjetja, da v obdobju pred njegovo ustanovitvijo povzročita škodo konkurenci, legitimen, pa ne more upravičiti takšnega neenakega obravnavanja, če se zdi, da bi lahko Komisija za izpolnitev zastavljenega cilja uporabila druge metode, ne da bi podjetja obravnavala različno, kar zadeva izbiro referenčnega leta.

(Glej točke od 266 do 269, 271, 272, 275 in 276.)