Zadeva T‑671/11

IPK International – World Tourism Marketing Consultants GmbH

proti

Evropski komisiji

„Finančna pomoč projektu ekološkega turizma – Vračilo plačanih zneskov – Odločba, ki je bila sprejeta, potem ko je Splošno sodišče razglasilo ničnost prejšnje odločbe o odvzemu pomoči – Kompenzacijske obresti – Zamudne obresti – Izračun”

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 10. aprila 2013

1.      Lastna sredstva Evropske unije – Vračilo plačanih zneskov – Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o odvzemu finančne pomoči – Odločba, ki jo je sprejela Komisija po tej razglasitvi ničnosti – Pravna podlaga

2.      Lastna sredstva Evropske unije – Plačilo terjatve Komisije – Dolgovane obresti – Izračun neodvisno od tega, ali gre za kompenzacijske ali za zamudne obresti – Cilj preprečevanja neupravičene obogatitve Unije

3.      Lastna sredstva Evropske unije – Plačilo terjatve Komisije – Dolgovane obresti – Kompenzacijske obresti – Zamudne obresti – Razlikovanje – Osnova za izračun zamudnih obresti – Glavnica terjatve, povišane za nastale kompenzacijske obresti

1.      Če Komisija z odločbo pripozna, da tožeči stranki dolguje določen znesek, skupaj s kompenzacijskimi obrestmi, okoliščina, da je Splošno sodišče s predhodno sodbo, s katero je razglasilo ničnost prejšnje odločbe Komisije, ugotovilo nepravilnosti, ki jih je tožeča stranka storila pri finančni pomoči projektu ekološkega turizma, ne more postaviti pod vprašaj obstoja glavne terjatve niti dejstva, da je v tem primeru Komisija dolžna plačati obresti, ki se izračunajo v skladu z upoštevnimi pravili. Čeprav je namreč Splošno sodišče potrdilo dejstva, ki jih je Komisija navedla glede teh nepravilnosti, ki načeloma upravičujejo razveljavitev te pomoči , je prejšnjo odločbo Komisije razglasilo za nično le zaradi nespoštovanja zastaralnega roka, zato Komisija ni zavezana, da tožeči stranki vrne to pomoč. Tako kasnejša odločba Komisije, s katero priznava celotni znesek, ki ga mora plačati tožeči stranki, skupaj s kompenzacijskimi obrestmi in načinom njihovega izračuna, pomeni edino pravno podlago za zadevno glavno terjatev.

(Glej točki 33 in 34.)

2.      Obveznost Komisije, da plača terjatev po sodbi, s katero je bila ena od njenih odločb razglašena za nično, se ne nanaša le na glavni znesek terjatve ampak tudi na obresti, ki jih ta znesek ustvarja. Zato jih je treba, ne glede na to, ali jih imenujemo kompenzacijske ali zamudne obresti, vedno izračunati na podlagi obrestne stopnje Evropske centralne banke za glavne operacije refinanciranja in jih povišati za 2 odstotni točki. Gre za pavšalno povišanje, ki se uporablja v vseh primerih, ne da bi bilo treba za vsak posamičen primer ugotavljati, ali je to povišanje upravičeno ali ne glede na izgubo vrednosti valute v zadevnem obdobju v državi članici, v kateri ima upnik sedež. Neplačilo teh obresti bi lahko namreč povzročilo neupravičeno obogatitev Unije. Pavšalno povišanje obrestne stopnje za 2 odstotni točki se tako pripisuje namenu, da se v vseh mogočih okoliščinah izogne taki neupravičeni obogatitvi.

(Glej točke od 36 do 38.)

3.      Če je Komisija zavezana za plačilo ali vračilo upniku, ima tudi brezpogojno obveznost plačila glavnice zamudnih obresti. V primeru ko je Komisija po sodbi Splošnega sodišča, s katero je bila razglašena ničnost njene prejšnje odločbe, v svoji odločbi priznala, da mora vrniti dolgovano glavnico in če obstaja skupni dogovor strank o tem, zamudne obresti tečejo od razglasitve sodbe Splošnega sodišča. Ta rešitev je neodvisna od tega, da je odločba, s katero je Komisija priznala terjatev, edina pravna podlaga za zadevno glavno terjatev.

Komisija je dolžna izračunati tudi zamudne obresti na dolgovano glavnico, ki se poviša za prej nastale kompenzacijske obresti. Čeprav se namreč načeloma ne dopušča obrestovanje bodisi prej nastalih kompenzacijskih obresti bodisi zamudnih obresti po razglasitvi sodbe, s katero je bil ugotovljen obstoj terjatve, mora Komisija vendarle določiti zamudne obresti, ki tečejo do popolnega poplačila glavnice terjatve, povišane za prej nastale kompenzacijske obresti. Ta pristop razlikuje med kompenzacijskimi obrestmi, ki so tekle pred postopkom, in zamudnimi obresti, ki tečejo po postopku, pri čemer je treba pri slednjih upoštevati celotno nastalo finančno izgubo, vključno zaradi izgube vrednosti valute.

(Glej točki 41 in 42.)