SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 7. marca 2024(*)
„Predhodno odločanje – Varstvo osebnih podatkov – Uredba (EU) 2016/679 – Členi 2, 4, 6, 10 in 86 – Podatki, ki jih ima sodišče, v zvezi z obsodbami fizične osebe – Ustno sporočanje takih podatkov gospodarski družbi zaradi natečaja, ki ga organizira ta družba – Pojem ‚obdelava osebnih podatkov‘ – Nacionalna ureditev, ki ureja dostop do navedenih podatkov – Uskladitev med pravico javnosti do dostopa do uradnih dokumentov in varstvom osebnih podatkov“
V zadevi C‑740/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Itä-Suomen hovioikeus (pritožbeno sodišče za vzhodno Finsko, Finska) z odločbo z dne 30. novembra 2022, ki je na Sodišče prispela 2. decembra 2022, v postopku
Endemol Shine Finland Oy,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi T. von Danwitz (poročevalec), predsednik senata, P. G. Xuereb, sodnik, in I. Ziemele, sodnica,
generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za finsko vlado A. Laine in M. Pere, agentki,
– za portugalsko vlado P. Barros da Costa, M. J. Ramos in C. Vieira Guerra, agentke,
– za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, H. Kranenborg in I. Söderlund, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1), člena 4, točka 2, in člena 86 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, in popravek v UL 2018, L 172, str. 2, v nadaljevanju: SUVP).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru postopka v zvezi s tem, da nacionalno sodišče družbi Endemol Shine Finland Oy ni sporočilo podatkov o obsodbah tretje osebe.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 4, 10, 11, 15, 19 in 154 SUVP je navedeno:
„(4) Obdelava osebnih podatkov bi morala biti oblikovana tako, da služi ljudem. Pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica; v skladu z načelom sorazmernosti jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. Ta uredba spoštuje vse temeljne pravice in upošteva svoboščine in načela, priznana z [Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina)], kakor so zajeta v Pogodbah, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, […] varstvo osebnih podatkov, svobodo misli, vesti in vere, svobodo izražanja in obveščanja, svobodo gospodarske pobude, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča […]
[…]
(10) Za zagotovitev dosledne in visoke ravni varstva posameznikov ter odstranitev ovir za prenos osebnih podatkov v [Evropski] [u]niji bi morala biti raven varstva pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov enaka v vseh državah članicah. V vsej Uniji bi bilo treba zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov z namenom izpolnjevanja pravne obveznosti, za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, bi moralo biti državam članicam dovoljeno ohraniti ali uvesti nacionalne določbe za podrobnejšo opredelitev uporabe pravil iz te uredbe. Države članice so v povezavi s splošnim in horizontalnim pravom o varstvu podatkov, s katerim se izvaja Direktiva 95/46/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355)], sprejele več področnih zakonov na področjih, kjer so potrebne podrobnejše določbe. Tudi ta uredba državam članicam daje manevrski prostor za podrobnejšo opredelitev njenih pravil, tudi glede obdelave posebnih vrst osebnih podatkov (‚občutljivi podatki‘). V tem obsegu ta uredba ne izključuje prava držav članic, s katerim so opredeljene okoliščine posebnih primerov obdelave, vključno s podrobnejšo določitvijo pogojev, pod katerimi je obdelava osebnih podatkov zakonita.
(11) Za učinkovito varstvo osebnih podatkov po vsej Uniji je treba okrepiti in podrobneje opredeliti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter obveznosti tistih, ki obdelujejo osebne podatke in določajo obdelavo osebnih podatkov, pa tudi enakovredna pooblastila za spremljanje in zagotavljanje skladnosti s pravili varstva osebnih podatkov ter enakovredne sankcije za kršitve v državah članicah.
[…]
(15) Z namenom preprečiti ustvarjanje resnega tveganja izogibanja predpisom bi moralo biti varstvo posameznikov tehnološko nevtralno in neodvisno od uporabljenih tehnik. Varstvo posameznikov bi se moralo uporabljati za obdelavo osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi in za ročno obdelavo, če so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni, da postanejo del zbirke. Zapisi ali nizi zapisov – in njihove naslovnice – ki niso strukturirani v skladu s posebnimi merili, ne bi smeli spadati na področje uporabe te uredbe.
[…]
(19) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, ter prosti pretok takih podatkov je urejeno v posebnem pravnem aktu Unije. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za dejavnosti obdelave v navedene namene. Vendar pa bi moral obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov na podlagi te uredbe, kadar se uporablja za navedene namene, urejati bolj poseben pravni akt Unije, in sicer Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta [z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL 2016, L 119, str. 89)]. Države članice lahko pristojnim organom v smislu Direktive (EU) 2016/680 zaupajo naloge, ki se ne izvajajo nujno za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, tako da obdelava osebnih podatkov za te druge namene, kolikor spada na področje uporabe prava Unije, spada na področje uporabe te uredbe.
Pri obdelavi osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za namene, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi države članice morale imeti možnost, da ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, s katerimi prilagodijo uporabo pravil te uredbe. S takimi določbami se lahko natančneje opredelijo posebne zahteve za obdelavo osebnih podatkov s strani teh pristojnih organov za te druge namene, pri čemer je treba upoštevati ustavno, organizacijsko in upravno strukturo posamezne države članice. Kadar obdelava osebnih podatkov s strani zasebnih teles spada na področje uporabe te uredbe, bi morali s slednjo državam članicam omogočiti, da pod posebnimi pogoji z zakonom omejijo nekatere obveznosti in pravice, če je taka omejitev potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zaščito posebnih pomembnih interesov, tudi za javno varnost ter preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in preprečevanjem takih groženj. To na primer zadeva dejavnosti v okviru preprečevanja pranja denarja ali dejavnosti forenzičnih laboratorijev.
[…]
(154) Ta uredba omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov pri uporabi določb iz te uredbe. Dostop javnosti do uradnih dokumentov se lahko šteje, da je v javnem interesu. Osebne podatke v dokumentih, s katerimi razpolaga javni organ ali telo, bi moral ta organ ali telo imeti možnost javno razkriti, če je to v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za ta javni organ ali telo. S tovrstno zakonodajo bi bilo treba dostop javnosti do uradnih dokumentov in ponovno uporabo informacij javnega sektorja uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov, zato so v njej lahko določene potrebne uskladitve s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Sklicevanje na javne organe in telesa v tem okviru bi moralo vključevati vse organe ali druga telesa, zajeta s pravom držav članic o dostopu javnosti do dokumentov. Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta [z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 32, str. 701)] ne obravnava in na noben način ne vpliva na stopnjo varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo določata pravo Unije in pravo držav članic, ter zlasti ne spreminja obveznosti in pravic iz te uredbe. Navedena direktiva se zlasti ne bi smela uporabljati za dokumente, do katerih ni dostopa ali do katerih režimi dostopa omejujejo dostop zaradi varstva osebnih podatkov, ter dele dokumentov, do katerih ti režimi dovoljujejo dostop, vendar vsebujejo osebne podatke, katerih ponovna uporaba je z zakonom opredeljena kot nezdružljiva s pravom o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.“
4 Člen 2 SUVP, naslovljen „Področje uporabe“, določa:
„1. Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.
2. Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:
(a) v okviru dejavnosti zunaj področja uporabe prava Unije;
(b) s strani držav članic, kadar izvajajo dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V PEU;
(c) s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti;
(d) s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.
3. Za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 26, str. 102)]. Uredba (ES) št. 45/2001 in drugi pravni akti Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, se prilagodijo načelom in pravilom iz te uredbe v skladu s členom 98.
4. Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2000/31/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 25, str. 399)], zlasti v uporabo pravil o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev iz členov 12 do 15 navedene direktive.“
5 Člen 4 SUVP, naslovljen „Opredelitev pojmov“, v točkah 1, 2, 6 in 7 določa:
„V tej uredbi:
(1) ‚osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;
(2) ‚obdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;
[…]
(6) ‚zbirka‘ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;
(7) ‚upravljavec‘ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; kadar namene in sredstva obdelave določa pravo Unije ali pravo države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali pravom države članice“.
6 Člen 5 te uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:
„1. Osebni podatki morajo biti:
(a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (‚zakonitost, poštenost in preglednost‘);
(b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; […] (‚omejitev namena‘);
(c) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (‚najmanjši obseg podatkov‘);
(d) točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo (‚točnost‘);
(e) hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; […] (‚omejitev hrambe‘);
(f) obdelani na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi (‚celovitost in zaupnost‘);
[…].“
7 Člen 6 navedene uredbe, naslovljen „Zakonitost obdelave“, v odstavkih od 1 do 3 določa:
„1. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.
2. Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.
3. Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:
(a) pravom Unije; ali
(b) pravom države članice, ki velja za upravljavca.
Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potreben za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.“
8 Člen 10 SUVP, naslovljen „Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški [kaznivimi dejanji]“, določa:
„Obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški [kaznivimi dejanji] ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi na podlagi člena 6(1) se izvaja le pod nadzorom uradnega organa ali če obdelavo dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kakršni koli celoviti registri kazenskih obsodb se vodijo samo pod nadzorom uradnega organa.“
9 Člen 23 te uredbe, naslovljen „Omejitve“, določa:
„1. Pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca ali obdelovalca podatkov, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov 12 do 22 in člena 34, pa tudi člena 5, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 12 do 22, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje:
[…]
(f) varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka;
[…].“
10 Člen 85 navedene uredbe, naslovljen „Obdelava ter svoboda izražanja in obveščanja“, v odstavku 1 določa:
„Države članice z zakonom usklajujejo pravico do varstva osebnih podatkov na podlagi te uredbe s pravico do svobode izražanja in obveščanja, vključno z obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja.“
11 Člen 86 SUVP, naslovljen „Obdelava in dostop javnosti do uradnih dokumentov“, določa:
„Javni organ oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.“
Finsko pravo
Zakon o varstvu osebnih podatkov (1050/2018)
12 Tietosuojalaki (1050/2018) (zakon o varstvu osebnih podatkov (1050/2018)) v členu 1 določa:
„Ta zakon natančneje določa in dopolnjuje SUVP ter izvajanje te uredbe na nacionalni ravni.“
13 Člen 28 tega zakona določa:
„Za pravico do pridobitve podatkov iz registra oseb javnega organa in za vsako drugo razkritje osebnih podatkov iz registra oseb javnega organa se uporabljajo določbe v zvezi z javnim značajem dejavnosti javnih organov.“
Zakon o javnem značaju dejavnosti javnih organov (621/1999)
14 Laki viranomaisten toiminnan julkisuudesta (621/1999) (zakon o javnem značaju dejavnosti javnih organov (621/1999)) v členu 13 določa:
„Zahteva po informacijah v zvezi z vsebino spisa mora biti dovolj jasna, da lahko javni organ določi spis, ki je predmet zahteve. Javni organ osebi, ki zahteva informacije, z vpisniki in drugimi seznami pomaga pri identifikaciji spisa, iz katerega zahteva informacije. Osebi, ki zahteva informacije, ni treba razkriti svoje identitete ali obrazložiti svoje zahteve, razen če je to potrebno za izvajanje diskrecijske pravice, ki je bila dodeljena organu, ali za razjasnitev, ali je vlagatelj zahteve upravičen do informacij o vsebini spisa.
Vlagatelj zahteve, če ni izrecno določeno drugače, mora pri zahtevi po informacijah iz tajnega spisa, registra oseb javnega organa ali drugega spisa, iz katerega se informacije smejo razkriti le pod določenimi pogoji, navesti namen uporabe informacij, sporočiti druge okoliščine, potrebne za pojasnitev pogoja za razkritje informacij, in po potrebi podatke o tem, kako bo zagotovljeno varstvo informacij.“
15 Člen 16 tega zakona določa:
„Informacije o vsebini spisa se predložijo ustno ali tako, da se pri javnem organu omogoči vpogled v spis, njegov prepis ali predstavitev spisa ali da se zagotovi njegova kopija ali izpis. Informacije o javni vsebini spisa je treba posredovati na zahtevan način, če to ne pomeni nerazumnega poseganja v dejavnosti urada zaradi velikega števila spisov ali težav s kopiranjem ali iz katerega koli drugega primerljivega razloga.
[…]
Osebni podatki iz registra oseb javnega organa se lahko posredujejo v obliki kopije ali izpisa ali v elektronski obliki – če zakon izrecno ne določa drugače – če je prejemnik v skladu z določbami o varstvu osebnih podatkov upravičen hraniti in uporabljati te osebne podatke. Vendar se osebni podatki za namene neposrednega trženja in raziskave javnega mnenja ali tržne raziskave lahko sporočijo le, če je to posebej določeno ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v to privolil.
[…]“
Zakon o javnem značaju sodnih postopkov pred rednimi sodišči (370/2007)
16 Člen 1 laki oikeudenkäynnin julkisuudesta yleisissä tuomioistuimissa (370/2007) (zakon o javnem značaju sodnih postopkov pred rednimi sodišči (370/2007)) določa:
„Postopek in procesni akti so javni, če v tem ali drugem zakonu ni določeno drugače.“
Zakon o obdelavi osebnih podatkov v kazenskih zadevah in v zvezi z ohranjanjem nacionalne varnosti (1054/2018)
17 Člen 1 laki henkilötietojen käsittelystä rikosasioissa ja kansallisen turvallisuuden ylläpitämisen yhteydessä (1054/2018) (zakon o obdelavi osebnih podatkov v kazenskih zadevah in v zvezi z ohranjanjem nacionalne varnosti (1054/2018)) v prvem odstavku določa, da se ta zakon uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov, če gre med drugim za kazenski postopek pred sodiščem. Na podlagi odstavka 4 tega zakona se navedeni zakon uporablja le za tako obdelavo osebnih podatkov v smislu odstavka 1, ki je v celoti ali delno avtomatizirana ali pri kateri podatki, ki se obdelujejo, tvorijo register ali del registra ali so namenjeni njegovi pripravi.
18 Člen 2, drugi odstavek, tega zakona določa:
„Za pravico do pridobitve podatkov iz registra oseb javnega organa in za vsako drugo razkritje osebnih podatkov iz registra oseb javnega organa se uporabljajo določbe v zvezi z javnim značajem dejavnosti javnih organov.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
19 Družba Endemol Shine Finland, tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, je pri Etelä-Savon käräjäoikeus (sodišče prve stopnje za južni Savo, Finska) vložila zahtevo po informacijah o morebitnih izrečenih ali že prestanih obsodbah glede fizične osebe, ki je sodelovala na natečaju, ki ga je organizirala ta družba, zaradi razjasnitve kazenske evidence te osebe.
20 Etelä-Savon käräjäoikeus (sodišče prve stopnje za južni Savo) je zahtevo tožeče stranke iz postopka v glavni stvari zavrnilo, pri čemer je menilo, da se ta zahteva nanaša na javne odločbe ali informacije v smislu zakona o javnem značaju sodnih postopkov pred rednimi sodišči. Po mnenju navedenega sodišča razlog, ki ga je navedla tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, ni razlog za obdelavo obsodb ali kaznivih dejanj iz člena 7 zakona o varstvu osebnih podatkov. Tudi iskanje v informacijskih sistemih navedenega sodišča naj bi pomenilo obdelavo osebnih podatkov, zato naj zahtevanih informacij ne bi bilo mogoče sporočiti ustno.
21 Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari je zoper to sodbo pri Itä-Suomen hovioikeus (pritožbeno sodišče za vzhodno Finsko, Finska), ki je predložitveno sodišče, vložila pritožbo, v kateri je trdila, da ustno sporočanje informacij, ki jih zahteva, ni obdelava osebnih podatkov v smislu člena 4, točka 2, SUVP.
22 Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je treba člen 2(1) in člen 4, točka 2, SUVP razlagati tako, da ustno sporočanje informacij o morebitnih izrečenih ali že prestanih obsodbah glede fizične osebe pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu te uredbe. Glede tega predložitveno sodišče navaja, da obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvedejo finski javni organi, ureja zakon o varstvu osebnih podatkov. Vendar naj se omejitve, ki so običajno povezane z obdelavo takih podatkov, ne bi uporabljale zaradi javne narave podatkov, ki jih imajo ti organi, a tudi zaradi člena 28 tega zakona in člena 2, drugi odstavek, zakona o obdelavi osebnih podatkov v kazenskih zadevah in v zvezi z ohranjanjem nacionalne varnosti (1054/2018).
23 Da bi se varstvo osebnih podatkov uskladilo s pravico javnosti do dostopa do informacij, je s členom 16 zakona o javnem značaju dejavnosti javnih organov (621/1999) omejeno sporočanje osebnih podatkov v obliki kopije ali izpisa ali v elektronski obliki iz registra oseb javnega organa. Ker pa naj se ta člen ne bi uporabljal za ustno sporočanje osebnih podatkov iz registra oseb javnega organa, naj bi se bilo treba vprašati, na kakšen način zagotoviti tako uskladitev in upoštevati pomembne preudarke, ki se nanašajo na osebne podatke, kadar se taki podatki iz registra javnih organov glede oseb sporočajo ustno.
24 V teh okoliščinah je Itä-Suomen hallinto-oikeus (pritožbeno sodišče za vzhodno Finsko) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali ustno sporočanje osebnih podatkov pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 2(1) in člena 4, točka 2, [SUVP]?
2. Ali je mogoče dostop javnosti do uradnih dokumentov uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov na način, ki je opredeljen v členu 86 Uredbe, tako da je mogoče informacije o obsodbah zoper fizično osebo ali kaznivih dejanjih, ki jih ta stori, brez omejitev pridobiti iz registra oseb, kadar se zahteva, da se informacije vlagatelju zahteve sporočijo ustno?
3. Ali je za odgovor na drugo vprašanje pomembno, ali je vlagatelj zahteve družba ali fizična oseba?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
25 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(1) in člen 4, točka 2, SUVP razlagati tako, da ustno sporočanje informacij o morebitnih izrečenih ali že prestanih obsodbah zoper fizično osebo pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4, točka 2, te uredbe in, če je odgovor pritrdilen, ali ta obdelava spada na stvarno področje uporabe navedene uredbe, kakor je opredeljeno v členu 2(1) te uredbe.
26 Uvodoma je treba opozoriti, na eni strani, da je treba pri razlagi teh določb prava Unije upoštevati ne le njihovo besedilo, ampak tudi njihov kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 12. januarja 2023, Österreichische Post (Informacije o prejemnikih osebnih podatkov), C‑154/21, EU:C:2023:3, točka 29).
27 Na drugi strani je treba poudariti, da v sporu o glavni stvari ni sporno, da so informacije, katerih sporočanje tožeča stranka iz postopka v glavni stvari zahteva, osebni podatki v smislu člena 4, točka 1, SUVP.
28 V členu 4, točka 2, te uredbe je pojem „obdelava“ opredeljen kot „vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih“.
29 Zlasti iz izraza „vsako dejanje“ je razvidno, da je zakonodajalec Unije nameraval pojmu „obdelava“ dati širok obseg, kar je potrjeno z izčrpnostjo dejanj, naštetih v navedeni določbi, izraženo z besedno zvezo „kot je“ (glej v tem smislu sodbi z dne 24. februarja 2022, Valsts ieņēmumu dienests (Obdelava osebnih podatkov za davčne namene), C‑175/20, EU:C:2022:124, točka 35, in z dne 22. junija 2023, Pankki S, C‑579/21, EU:C:2023:501, točka 46).
30 Namen tega naštevanja je med drugim razkritje s posredovanjem, razširjanje ali „drugačno omogočanje dostopa“, pri čemer so ta dejanja lahko avtomatizirana ali ne. Glede tega člen 4, točka 2, SUVP ne določa nobenega pogoja v zvezi z obliko „[neavtomatizirane]“ obdelave. Pojem „obdelava“ torej pokriva ustno sporočanje.
31 Ta razlaga pojma „obdelava“ je podprta s ciljem SUVP, katere namen je, kot je razvidno iz člena 1 ter uvodnih izjav 1 in 10 te uredbe, med drugim zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravice do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, določene v členu 8(1) Listine in členu 16(1) PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 4. maja 2023, Bundesrepublik Deutschland (Elektronski predal sodišča), C‑60/22, EU:C:2023:373, točka 64). Možnost izogibanja uporabi te uredbe s tem, da se osebni podatki sporočijo ustno namesto pisno, bi bila očitno neskladna s tem ciljem.
32 V teh okoliščinah pojem „obdelava“ iz člena 4, točka 2, SUVP nujno pokriva ustno sporočanje osebnih podatkov.
33 Zato se postavlja tudi vprašanje, ali taka obdelava spada na stvarno področje uporabe SUVP. Člen 2 te uredbe, ki določa to področje uporabe, v odstavku 1 določa, da se navedena uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov, „ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi“, in za obdelavo „osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi“.
34 Glede tega je iz besedila te določbe in iz uvodne izjave 15 SUVP razvidno, da se ta uredba nanaša tako na avtomatizirano kot na ročno obdelavo takih podatkov, zato da varstvo, ki ga ta uredba zagotavlja posameznikom, katerih podatki se obdelujejo, ne bi bilo odvisno od uporabljenih metod in da bi se preprečilo tveganje za izogibanje temu varstvu. Vendar iz tega izhaja tudi, da se navedena uredba za ročno obdelavo osebnih podatkov uporablja le, kadar „so“ obdelani podatki „del zbirke ali so namenjeni sestavljanju dela zbirke“ (glej po analogiji sodbo z dne 10. julija 2018, Jehovan todistajat, C‑25/17, EU:C:2018:551, točka 53).
35 Ker ustno sporočanje kot tako pomeni neavtomatizirano obdelavo, morajo torej podatki, ki se tako obdelujejo, biti „del“ zbirke ali pa biti „namenjeni sestavljanju“ „dela zbirke“, da bi navedena obdelava spadala na stvarno področje uporabe SUVP.
36 Člen 4, točka 6, SUVP glede pojma „zbirka“ določa, da ta pokriva „vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi“.
37 Glede tega je Sodišče že razsodilo, da je v skladu s ciljem, na katerega je bilo opozorjeno v točki 34 te sodbe, pojem „zbirka“ v tej določbi opredeljen široko in med drugim zajema „vsak“ strukturiran niz osebnih podatkov. Poleg tega je cilj zahteve, da mora biti niz osebnih podatkov „strukturiran v skladu s posebnimi merili“, zgolj omogočiti, da se podatki o neki osebi enostavno najdejo. Ne glede na to zahtevo člen 4, točka 6, SUVP ne določa ne podrobnih pravil, v skladu s katerimi mora biti zbirka strukturirana, ne njene oblike. Natančneje, ne iz te ne iz nobene druge določbe te uredbe ne izhaja, da bi bilo treba zadevne osebne podatke voditi v obliki zbirk, posebnih seznamov ali drugih sistemov za pridobivanje podatkov, da bi jih bilo mogoče šteti za zbirko v smislu navedene uredbe (glej po analogiji sodbo z dne 10. julija 2018, Jehovan todistajat, C‑25/17, EU:C:2018:551, točke od 56 do 58).
38 V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da „so“ podatki, ki jih zahteva tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, v „registru oseb sodišča“. Tako je očitno, da so ti podatki v zbirki v smislu člena 4, točka 6, SUVP, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče, ne da bi bilo treba vedeti, ali so navedeni podatki v elektronskih podatkovnih zbirkah ali pa v fizičnih spisih ali registrih.
39 V teh okoliščinah je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(1) in člen 4, točka 2, SUVP razlagati tako, da ustno sporočanje informacij o morebitnih izrečenih ali že prestanih obsodbah zoper fizično osebo pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4, točka 2, te uredbe, ki spada na stvarno področje uporabe navedene uredbe, kadar so te informacije del zbirke ali so namenjene sestavljanju dela zbirke.
Drugo in tretje vprašanje
40 Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba določbe SUVP, zlasti člen 86 te uredbe, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se podatki o obsodbah fizične osebe, ki so v zbirki sodišča, zaradi zagotavljanja dostopa javnosti do uradnih dokumentov lahko ustno sporočijo vsakomur, ne da bi oseba, ki zahteva sporočanje, upravičila poseben interes za pridobitev navedenih podatkov, in ali je odgovor na to vprašanje drugačen glede na to, ali je ta oseba gospodarska družba ali posameznik.
41 To vprašanje izvira iz zakonodaje iz postopka v glavni stvari, saj ta ne zahteva spoštovanja nacionalnih določb o varstvu osebnih podatkov, kadar se taki podatki sporočijo ustno.
42 Glede tega je treba spomniti, da je na podlagi člena 288, drugi odstavek, PDEU uredba v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Določbe uredb imajo zaradi lastnosti uredb in njihove vloge v sistemu virov prava Unije na splošno takojšen učinek v nacionalnih pravnih redih, ne da bi morali nacionalni organi sprejeti izvedbene ukrepe (sodbi z dne 16. junija 2022, Port de Bruxelles in Région de Bruxelles-Capitale, C‑229/21, EU:C:2022:471, točka 47, in z dne 30. marca 2023, Hauptpersonalrat der Lehrerinnen und Lehrer, C‑34/21, EU:C:2023:270, točka 77).
43 Tako mora nacionalno sodišče uporabiti zahteve iz SUVP v celoti, tudi če v nacionalnem pravu, ki se uporablja, ni posebne določbe, ki bi omogočala upoštevanje interesov posameznikov, za katerih osebne podatke gre (glej v tem smislu sodbo z dne 2. marca 2023, Norra Stockholm Bygg, C‑268/21, EU:C:2023:145, točki 44 in 59).
44 Iz zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da se ustno sporočanje podatkov o obsodbah fizične osebe lahko izvede le, če so pogoji, ki jih določa SUVP, izpolnjeni, kadar so ti podatki del zbirke ali so namenjeni sestavljanju dela zbirke.
45 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča vsaka obdelava osebnih podatkov na eni strani skladna z načeli v zvezi z obdelavo podatkov iz člena 5 SUVP, na drugi strani pa mora ob upoštevanju zlasti načela zakonitosti obdelave iz odstavka 1(a) tega člena izpolnjevati enega od pogojev za zakonitost obdelave, ki so našteti v členu 6 te uredbe (glej v tem smislu sodbi z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 96, in z dne 7. decembra 2023, SCHUFA Holding in drugi (Kreditno točkovanje), C‑634/21, EU:C:2023:957, točka 67).
46 Natančneje, obdelava osebnih podatkov iz postopka v glavni stvari – in sicer ustno sporočanje podatkov o kaznivih dejanjih javnosti – lahko spada pod člen 6(1)(e) SUVP, v skladu s katerim je obdelava zakonita, če in kolikor je „potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu“ (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 99).
47 Poleg tega, kar podrobneje zadeva podatke o obsodbah in kaznivih dejanjih, člen 10 SUVP za njihovo obdelavo postavlja dodatne omejitve. V skladu s to določbo se obdelava teh podatkov „izvaja le pod nadzorom uradnega organa“, razen če takšno obdelavo „dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki“ (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 100).
48 Sodišče je že razsodilo, da niti člen 6(1)(e) SUVP niti člen 10 te uredbe na splošno in absolutno ne prepovedujeta tega, da je javni organ pooblaščen ali celo zavezan k posredovanju osebnih podatkov osebam, ki to zahtevajo (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 103).
49 Tako SUVP ne nasprotuje temu, da se osebni podatki sporočijo javnosti, kadar je to sporočanje potrebno za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti v smislu člena 6(1)(e) te uredbe. To velja tudi, če zadevni podatki spadajo pod člen 10 SUVP, pod pogojem, da zakonodaja, na podlagi katere je to posredovanje dovoljeno, zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 104).
50 V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe in iz pisnih stališč, ki jih je predložila finska vlada, razvidno, da je namen nacionalne zakonodaje o javnem značaju dejavnosti javnih organov in tiste o javnem značaju sodnih postopkov pred rednimi sodišči opravljanje naloge v javnem interesu, ki je omogočanje dostopa javnosti do uradnih dokumentov.
51 V teh okoliščinah predložitveno sodišče želi še zlasti ugotoviti, ali je obdelavo osebnih podatkov iz postopka v glavni stvari mogoče šteti za zakonito ob upoštevanju načela sorazmernosti, zlasti ob upoštevanju uravnoteženja, ki ga je treba izvesti med pravico javnosti do uradnih dokumentov iz člena 86 SUVP na eni strani in temeljnima pravicama do zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, določenima v členih 7 in 8 Listine, na drugi.
52 Glede zadnjenavedenega je treba spomniti, da temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov nista absolutni pravici, kot je navedeno v uvodni izjavi 4 SUVP, ampak ju je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo imata v družbi, in ju uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. Torej so omejitve lahko dovoljene, če so v skladu s členom 52(1) Listine predpisane z zakonom ter spoštujejo bistveno vsebino temeljnih pravic in načelo sorazmernosti. V skladu z zadnjenavedenim načelom so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. Omejitve morajo biti omejene na tisto, kar je nujno, z ureditvijo, s katero se ureja poseg, pa morajo biti določena jasna in natančna pravila, ki urejajo obseg in uporabo zadevnega ukrepa (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 105).
53 Za ugotovitev, ali je posredovanje osebnih podatkov v zvezi z obsodbami javnosti potrebno za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti v smislu člena 6(1)(e) SUVP ter ali zakonodaja, na podlagi katere je takšno posredovanje dovoljeno, zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu člena 10 te uredbe, je treba zlasti preveriti, ali je glede na težo posega v temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov zaradi tega posredovanja to posredovanje upravičeno in zlasti sorazmerno za uresničitev zastavljenih ciljev (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 106).
54 Glede teže posega v ti pravici je Sodišče že razsodilo, da lahko obdelava osebnih podatkov v zvezi z obsodbami in kaznivimi dejanji ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi zaradi posebne občutljivosti zadevnih podatkov pomeni posebno hud poseg v temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, ki ju zagotavljata člena 7 in 8 Listine. Ker se namreč taki podatki nanašajo na ravnanja, ki povzročijo neodobravanje družbe, lahko odobritev dostopa do teh podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, stigmatizira in tako pomeni hud poseg v njegovo zasebno ali poklicno življenje (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točke 74, 75 in 112).
55 Namreč, čeprav je dostop javnosti do uradnih dokumentov, na katerega se sklicuje predložitveno sodišče, kot je razvidno iz uvodne izjave 154 SUVP, v javnem interesu, ki lahko upraviči posredovanje osebnih podatkov iz takih dokumentov, pa je treba ta dostop vseeno uskladiti s temeljnima pravicama do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, kot se sicer izrecno zahteva s členom 86 SUVP. Ob upoštevanju zlasti občutljivosti podatkov v zvezi z obsodbami in teže posega v temeljni pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki ga razkritje teh podatkov povzroči, pa je treba šteti, da ti pravici prevladata nad interesom javnosti, da ima dostop do uradnih dokumentov (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 120).
56 Iz istega razloga pravice do svobode obveščanja iz člena 85 SUVP ni mogoče razlagati tako, da upravičuje posredovanje osebnih podatkov v zvezi z obsodbami vsaki osebi, ki to zahteva (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 121).
57 Glede tega ni pomembno, ali je oseba, ki zahteva dostop do podatkov o obsodbah, gospodarska družba ali posameznik in ali se sporočanje izvede pisno ali ustno.
58 Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba določbe SUVP, zlasti člena 6(1)(e) in 10 te uredbe, razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se podatki o obsodbah fizične osebe, ki so v zbirki sodišča, zaradi zagotavljanja dostopa javnosti do uradnih dokumentov lahko ustno sporočijo vsakomur, ne da bi oseba, ki zahteva sporočanje, upravičila poseben interes za pridobitev navedenih podatkov, pri čemer v tem smislu ni pomembno, ali je ta oseba gospodarska družba ali posameznik.
Stroški
59 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:
1. Člen 2(1) in člen 4, točka 2, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)
je treba razlagati tako, da
ustno sporočanje informacij o morebitnih izrečenih ali že prestanih obsodbah zoper fizično osebo pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4, točka 2, te uredbe, ki spada na stvarno področje uporabe te uredbe, kadar so te informacije del zbirke ali so namenjene sestavljanju dela zbirke.
2. Določbe Uredbe 2016/679, zlasti člen 6(1)(e) in člen 10 te uredbe,
je treba razlagati tako, da
nasprotujejo temu, da se podatki o obsodbah fizične osebe, ki so v zbirki sodišča, zaradi zagotavljanja dostopa javnosti do uradnih dokumentov lahko ustno sporočijo vsakomur, ne da bi oseba, ki zahteva sporočanje, upravičila poseben interes za pridobitev navedenih podatkov, pri čemer v tem smislu ni pomembno, ali je ta oseba gospodarska družba ali posameznik.
Podpisi