SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 20. septembra 2007

Zadeva F-111/06

Nikos Giannopoulos

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Predlog za ponovno razvrstitev – Enako obravnavanje – Poklicne izkušnje – Obveznost obrazložitve – Novo dejstvo – Dopustnost“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero N. Giannopoulos predlaga predvsem razglasitev ničnosti odločbe organa Sveta za imenovanja z dne 29. novembra 2005 o zavrnitvi njegove zahteve za novo razvrstitev v naziv, vložene na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov, in dodelitev odškodnine.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Roki – Prekluzija – Ponovno odprtje – Pogoj

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji naziv kariere

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(2))

3.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji naziv kariere

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 5 in 31(2))

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Odločba o razvrstitvi v naziv – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 25, drugi odstavek, in 31)

5.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji naziv kariere

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 1d(1) in 31(2))

1.      Čeprav lahko na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov vsak uradnik od organa za imenovanja zahteva, da v zvezi z njim sprejme odločbo, ta možnost temu uradniku vseeno ne dovoljuje, da odstopa od rokov, določenih v členih 90 in 91 Kadrovskih predpisov za vložitev pritožbe ali tožbe, s katero posredno prek zahteve izpodbija prejšnjo odločbo, ki je ni izpodbijal v rokih. Le obstoj bistvenih novih dejstev lahko upraviči predložitev zahteve za ponoven preizkus take odločbe.

Tak je primer zahteve uradnika za ponovno preučitev razvrstitve, določene ob njegovi zaposlitvi, kadar je uprava pred zahtevo ponovno preučila njegov spis skupaj s spisi drugih uradnikov, katerih razvrstitev je prav tako postala dokončna, zaradi njihove nove razvrstitve, vendar ne da bi o tem obvestila zainteresirano osebo. Zaradi te okoliščine namreč v skladu z načelom dostopa do sodišča Sodišče za uslužbence lahko preveri utemeljenost zavrnitve nove razvrstitve tožeče stranke.

(Glej točki 28 in 31.)

2.      Izjemne usposobljenosti, ki omogoča uporabo člena 31(2) Kadrovskih predpisov, ni treba presojati glede na celotno prebivalstvo, ampak glede na povprečni profil kandidatov, ki so bili uspešni na natečaju, ki sestavljajo že zelo strogo izbrano populacijo v skladu z zahtevami iz člena 27 Kadrovskih predpisov.

Kar zadeva trajanje poklicnih izkušenj novozaposlenega uradnika, samo zaradi okoliščine, da ima oseba več let poklicnih izkušenj, ta oseba ne more dobiti pravice do imenovanja v višji naziv kariere. Sámo dejstvo, da te izkušnje presegajo minimalno trajanje, zahtevano za sodelovanje na javnem natečaju, na katerem je bil uradnik uspešen, ne zadostuje za dokaz, da je trajanje teh izkušenj izjemno, saj jih je treba presojati glede na trajanje poklicnih izkušenj drugih oseb, ki so bile uspešne na javnih natečajih, organiziranih po primerljivih postopkih izbire. V vsakem primeru pa, celo ob domnevi, da je treba trajanje poklicnih izkušenj uradnika šteti za izjemno, ta ocena uradniku vseeno ne daje pravice do razvrstitve v višji naziv kariere. Čeprav novozaposleni uradnik izpolnjuje pogoje za uporabo člena 31(2) Kadrovskih predpisov, da bi bil lahko razvrščen v višji naziv kariere, namreč nima subjektivne pravice do take razvrstitve. Ta presoja velja a fortiori za uradnika, ki ne bi izpolnjeval vseh meril, ki jih organ za imenovanja preuči pri oceni morebitnega obstoja izjemne usposobljenosti.

Kar zadeva kakovost poklicnih izkušenj, se ta ne sme oceniti abstraktno, ampak samo glede na zahteve delovnega mesta, ki je bilo dodeljeno zainteresirani osebi ob njeni zaposlitvi.

(Glej točke 57, 60 in od 62 do 64.)

Napotitev na:

Sodišče: 29. junij 1994, Klinke proti Sodišču, C-298/93 P, Recueil, str. I-3009, točka 30.

Sodišče prve stopnje: 5. november 1997, Barnett proti Komisiji, T‑12/97, RecFP, str. I‑A‑313 in II‑863, točka 50; 6. julij 1999, Forvass proti Komisiji, T‑203/97, RecFP, str. I‑A‑129 in II‑705, točka 49; 11. julij 2002, Wasmeier proti Komisiji, T‑381/00, RecFP, str. I‑A‑125 in II‑677, točke 56, 57, 65 in 125; 3. oktober 2002, Platte proti Komisiji, T‑6/02, RecFP, str. I‑A‑189 in II‑973, točka 38; 17. december 2003, Chawdhry proti Komisiji, T‑133/02, RecFP, str. I‑A‑329 in II‑1617, točka 102; 15 novembre 2005, Righini proti Komisiji, T‑145/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑349 in II‑1547, točka 92; 15. marec 2006, Herbillon proti Komisiji, T‑411/03, ZOdl. JU, str. I-A-2-45 in II-A-2-193, točka 62; 15. marec 2006, Valero Jordana proti Komisiji, T‑429/03, ZOdl. JU, str. I-A-2-51 in II‑A‑2‑217, točki 89 in 91; 10. maj 2006, R proti Komisiji, T‑331/04, neobjavljena v ZOdl., točki 72 in 74.

Sodišče za uslužbence: 26. april 2006, Falcione proti Komisiji, F‑16/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-3 in II-A-1-7, točki 55 in 56.

3.      Namen možnosti razvrstitve posebno usposobljenega kandidata za javnega uslužbenca Skupnosti v višji naziv kariere zaradi posebnih potreb službe je zadevni instituciji omogočiti, da kot delodajalec pridobi storitve osebe, ki bi lahko glede na razmere na trgu dela dobila številna vabila drugih morebitnih delodajalcev in ji tako ušla. V vsakem primeru člen 31(2) Kadrovskih predpisov nalaga primerjavo usposobljenosti zainteresirane osebe z zahtevami delovnega mesta, na katero je kot uradnik dodeljena ob svoji zaposlitvi.

V teh okoliščinah novozaposleni uradnik lahko dokaže, da njegova institucija ni upoštevala posebnih potreb službe, samo če razpis javnega natečaja, na katerem je bil uspešen, obvestilo o prostem delovnem mestu v zvezi z njegovim prvim delovnim mestom ali narava nalog, ki jih je dejansko opravljal na tem delovnem mestu, vsebujejo elemente v korist njegove razvrstitve v višji naziv kariere.

V zvezi s tem dejstvo, da v nekem trenutku obstaja večja potreba po uradnikih, specializiranih na področju, na katerem dela novozaposleni uradnik v svoji instituciji, samo po sebi ne dovoljuje sklepanja, da je ta institucija naletela na posebne težave pri zaposlitvi osebja, sposobnega opravljati zadevne naloge.

(Glej točke od 67 do 69 in 71.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 26. oktober 2004, Brendel proti Komisiji, T-55/03, ZOdl. JU, str. I-A-311 in II-1437, točka 112; zgoraj navedena sodba R proti Komisiji, točki 36 in 39.

4.      Čeprav je z vidika dolžnosti dobrega upravljanja obžalovanja vredno, da se upravi ni zdelo potrebno obvestiti uradnika o tem, da pristojne službe znova preučujejo njegovo razvrstitev v naziv zaradi morebitne nove razvrstitve v višji naziv kariere, ta okoliščina ne pomeni kršitve obveznosti obrazložitve odločbe organa za imenovanja o zavrnitvi nove preučitve, ki jo je zahtevala zainteresirana oseba, kadar so v tej odločbi jasno navedena merila in dejavniki, na katere se je navedeni organ oprl pri oceni izjemnosti izobrazbe in poklicnih izkušenj tožeče stranke. Ob upoštevanju široke diskrecijske pravice organa za imenovanja taka obrazložitev tožeči stranki lahko omogoči, da se seznani z individualnim in pomembnim razlogom, na katerega se je ta organ oprl, ko je zavrnil razvrstitev te stranke v višji naziv. Za izpolnitev obveznosti obrazložitve se ne zahteva, da organ za imenovanja poleg tega natančneje navede vrsto izobrazbe in trajanje poklicnih izkušenj, potrebnih za odobritev dodatnega naziva, ki ga zahteva tožeča stranka, saj se preučuje vsak primer posebej.

(Glej točko 84.)

5.      Poklicnih izkušenj uradnika za njegovo razvrstitev v naziv ni mogoče oceniti abstraktno, ampak glede na delovno mesto, za katero je zaposlen. Vendar sodišče Skupnosti ne more presoditi tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja, tako da bi podrobno ocenilo usposobljenost primerljivih kandidatov, zaradi česar bi se lahko zgodilo, da bi zamenjalo organ za imenovanja in s tem kršilo njegovo široko diskrecijsko pravico. Poleg tega narava ocene, opravljene za vsak primer posebej, v skladu s členom 31(2) Kadrovskih predpisov načeloma nasprotuje temu, da se uradnik lahko učinkovito sklicuje na kršitev tega načela.

(Glej točki 94 in 95.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Chawdhry proti Komisiji, točka 102; zgoraj navedena sodba Brendel proti Komisiji, točka 129; zgoraj navedena sodba R proti Komisiji, točka 104.