SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)
z dne 11. decembra 2008
Zadeva F-116/06
Anne Buckingham in drugi
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Poseben način napredovanja – Napredovalno obdobje 2005 – Dodelitev prednostnih točk – Prehodne določbe – SDI člena 45 Kadrovskih predpisov – Enako obravnavanje – Dopustnost“
Zadeva: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero A. Buckingham in trinajst drugih uradnikov Komisije v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločb, objavljenih v Uradnih obvestilih št. 85-2005 z dne 23. novembra 2005, da se jim za leto 2004 ne dodelijo prednostne točke za priznanje dela, opravljenega v interesu institucije v letu 2003.
Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Pravno sredstvo – Akt, ki posega v položaj – Sistem napredovanja, ki ga je vzpostavila Komisija – Odločba o dodelitvi nekaterih kategorij točk za napredovanje – Pripravljalni akt – Odločba o določitvi skupnega števila točk, dodeljenih uradnikom – Odločba, zoper katero je mogoče vložiti pravno sredstvo
(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 45, 90 in 91)
2. Uradniki – Napredovanje – Prehod z enega sistema na drugega
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1), prvi pododstavek)
1. V okviru sistema napredovanja, ki ga je vzpostavila Komisija, so individualne odločbe o dodelitvi nekaterih kategorij točk za napredovanje, ki jih organ za imenovanja sprejme, preden dokončno določi skupno število točk, ki jih prejme vsak uradnik, pripravljalni predhodni akti, ki so nujni za končno odločbo, s katero se določi skupno število točk. To velja zlasti, kadar generalni direktorji na podlagi notranjih predpisov Komisije dodelijo prednostne točke, ki so na voljo za vsak generalni direktorat, ali kadar organ za imenovanja na predlog odborov za napredovanja dodeli prednostne točke za priznanje nalog, opravljenih v interesu institucije, na podlagi navedenih predpisov. Te odločbe ne določajo dokončno stališča organa za imenovanja v zvezi z zadevnimi uradniki.
Končna odločba organa za imenovanja o določitvi skupnega števila točk, ki jih prejme vsak uradnik, ki si ga je mogoče ogledati v osebnem spisu o napredovanju, je skupek individualnih končnih odločb o dodelitvi posebnih kategorij točk za napredovanje. Te odločbe običajno izhajajo iz razčlenitve skupnega števila točk, ki jih dobi vsak uradnik, kot je navedena v uradnikovem osebnem spisu o napredovanju. Čeprav je treba tudi te odločbe o dodelitvi nekaterih kategorij točk za napredovanje šteti za pripravljalne predhodne odločbe za pripravo odločbe o določitvi skupnega števila točk in torej z njimi ne more začeti teči rok za pritožbo, so vseeno odločbe, s katerimi se dokončno določi položaj zadevnega uradnika, kar zadeva zadevno kategorijo točk.
V teh okoliščinah je treba sklepati, da je uradnik, ki v končni fazi postopka napredovanja predlaga razglasitev ničnosti seznama uradnikov, ki so jim bile dodeljene prednostne točke za priznanje dela, opravljenega v interesu institucije, nujno nameraval izpodbijati skupno število točk, ki jih je dobil, njegove tožbe pa ni mogoče zavreči kot nedopustno le zato, ker formalno ni bila vložena zoper odločbo o določitvi skupnega števila točk.
(Glej točke od 50 do 54.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 19. oktober 2006, Buendía Sierra proti Komisiji, T-311/04, ZOdl., str. II-4137, točki 96 in 97.
2. Omejitve, ki so del prehoda z enega načina upravljanja na drugega, lahko, kar zadeva kariero uradnikov, zahtevajo, da se uprava začasno in v določenih mejah oddalji od stroge uporabe stalnih pravil in načel, ki se običajno uporabljajo za zadevne okoliščine. Vendar pa morajo biti taki odmiki utemeljeni z nujno potrebo, povezano s prehodom, njihovo trajanje in obseg pa ne smeta presegati tega, kar je nepogrešljivo za zagotovitev urejenega prehoda z enega sistema na drugega.
3. Kadar je v okviru prvega napredovalnega obdobja, za katero velja novi sistem napredovanja, ki temelji na kvantifikaciji delovne uspešnosti in je bil vzpostavljen na podlagi notranjih predpisov Komisije, ki določajo začasne ukrepe za zagotovitev prehoda s starega sistema, določeno, da se uradnikom naziva A 12 dodelijo različne vrste prednostnih točk za leto pred tem napredovalnim obdobjem, vendar se Komisija odloči začasno omejiti dodelitev prednostnih točk, za tako omejitev ni mogoče šteti, da presega pristojnost, ki jo ima uprava, da prehodno poskrbi za spremembo pravil o napredovanju uradnikov. Določi namreč le omejitev upoštevanja predhodno priznane delovne uspešnosti.
Čeprav je res teoretično mogoče predvideti drugačen sistem, uprava glede tega nima obveznosti. Cilj spremembe veljavnih metod za napredovanje uradnikov je namreč odpraviti nekatere nevšečnosti, ki izhajajo iz uporabe prejšnjih pravil. Da se delovna uspešnost uradnikov z določenim datumom začne ocenjevati na novi podlagi, je torej del takega postopka reforme, katere nujnost lahko uprava presodi z veliko manevrskega prostora.
(Glej točke od 81 do 83.)
Napotitev na:
Sodišče: 1. julij 1976, De Wind proti Komisiji, 62/75, Recueil, str. 1167, točka 17;
Sodišče prve stopnje: 13. julij 1995, Rasmussen proti Komisiji, T-557/93, RecFP, str. I-A-195 in II-603, točka 20; 11. februar 2003, Leonhardt proti Parlamentu, T‑30/02, RecFP, str. I-A-41 in II-265, točki 51 in 55; 3. maj 2006, Klaas proti Parlamentu, T-393/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-103 in II-A-2-465, točka 56; zgoraj navedena sodba Buendía Sierra proti Komisiji, točki 213 in 220.