Language of document : ECLI:EU:T:2010:246

SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 21. junija 2010

Zadeva T‑284/09 P

Herbert Meister

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Ocena – Prepozna sestava ocenjevalnih poročil – Predmet tožbe – Prepozen odgovor na pritožbe – Delno očitno nedopustna in delno očitno neutemeljena pritožba“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 18. maja 2009 v združenih zadevah Meister proti UUNT (F‑138/06 in F‑37/08, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑131 in II‑A‑1‑727), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. H. Meister nosi svoje stroške in stroške, ki jih je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) priglasil v okviru tega postopka.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Predhodni upravni postopek

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91(3))

2.      Uradniki – Tožba – Tožba zoper dodelitev točk za napredovanje v zaporednih napredovalnih obdobjih

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor, ki ga Splošno sodišče opravi nad presojo dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11)

1.      Kar zadeva roke za odgovor na pritožbe, je zakonodajalec s ciljem varstva uradnika pred morebitnim nedelovanjem organa, pristojnega za imenovanja, ki mu je bila pritožba predložena, predvidel, da molk uprave, ki je v tem, da organ, pristojen za imenovanja, ne odgovori v predpisanih rokih, velja kot negativna odločba, zoper katero je mogoče neposredno vložiti ničnostno tožbo in ne tožbo zaradi nedelovanja. Pravica uradnika do obrambe je dovolj zavarovana in primerno zaščitena z možnostjo uradnika, da v roku treh mesecev od odločbe, s katero je bila z molkom organa zavrnjena njegova pritožba, vloži pritožbo zoper akt, ki posega v njegov položaj. Vendar pravna varnost nalaga, da uradnik to stori v rokih iz Kadrovskih predpisov.

Nasprotno pa prepozen odgovor organa, pristojnega za imenovanja, povzroči, da začne teči nov rok za vložitev tožbe, če je odločba sprejeta pred iztekom roka za vložitev tožbe zoper odločbo, s katero je bila z molkom zavrnjena pritožba, v skladu s členom 91(3), druga alinea, Kadrovskih predpisov.

Dejstvo, da je bil odgovor na pritožbo prepozen, kot tako ne more ogroziti niti zakonitosti tega odgovora niti zakonitosti akta, na katerega se nanaša navedena pritožba. Namreč, po eni strani, če bi bilo treba tako odločbo razglasiti za nično zgolj zaradi te zamude, nova odločba, ki bi morala nadomestiti odločbo, razglašeno za nično, nikakor ne bi mogla biti sprejeta z manjšo zamudo kot prva. Po drugi strani, nespoštovanje rokov, določenih v členu 90 Kadrovskih predpisov, samo po sebi ne vpliva na veljavnost odločbe, lahko pa povzroči odgovornost zadevne institucije za morebitno škodo, povzročeno zainteresirani osebi.

V zvezi s tem odgovornost institucije nastane šele, ko tožeča stranka dokaže obstoj škode, ki je nastala le zaradi prepoznega sporočila.

(Glej točke od 26 do 30.)

Napotitev na:

Sodišče: 29. oktober 1981, Arning proti Komisiji, 125/80, Recueil, str. 2539, točka 9 ; 16. julij 2009, Der Grüne Punkt – Duales System Deutschland proti Komisiji, C‑385/07 P, ZOdl., str. I‑6155, točke od 193 do 196;

Sodišče prve stopnje: 1. december 1994, Schneider proti Komisiji, T‑54/92, RecFP, str. I‑A‑281 in II‑887, točka 27; 18. marec 1997, Picciolo in Caló proti Odboru regij, T‑178/95 in T‑179/95, RecFP, str. I‑A‑51 in II‑155, točka 29; 6. november 1997, Liao proti Svetu, T‑15/96, RecFP, str. I‑A‑329 in II‑897, točka 34; 26. januar 2005, Roccato proti Komisiji, T‑267/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑1 in II‑1, točka 84; 5 marec 2008, Combescot proti Komisiji, T‑414/06 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑1 in II‑B‑1‑1, točka 44.

2.      Kar zadeva soodvisnost zaporednih napredovalnih obdobij, ni sporno, da se na koncu vsakega napredovalnega obdobja sestavi skupno število točk uradnika iz vsote točk, ki so mu bile dodeljene v zadnjem napredovalnem obdobju (prvi sestavni del), in vsote točk, ki jih je imel že od prej (drugi sestavni del).

Na podlagi sodne prakse, v skladu s katero ima dodelitev točk za napredovanje v določenem letu učinke, ki niso omejeni le na tekoče napredovalno obdobje, nikakor ni mogoče sklepati, da ima uradnik takrat, ko je obveščen o skupnem številu točk, ki jih ima po koncu napredovalnega obdobja, pravico izpodbijati ne le prvi sestavni del njegovega skupnega števila točk, ampak tudi njegov drugi sestavni del. Če bi bilo namreč mogoče tudi zoper drugi sestavni del vložiti pritožbo ali tožbo, bi to škodovalo pravni varnosti, ker bi uradnik lahko izpodbijal točke, ki so mu bile dodeljene v okviru prejšnjih napredovalnih obdobij in ki jih ni izpodbijal v rokih, določenih s Kadrovskimi predpisi.

(Glej točke 41, 42 in 44.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 11. december 2003, Breton proti Sodišču, T‑323/02, RecFP, str. I‑A‑325 in II‑1587, točke od 51 do 53; 4. maj 2005, Schmit proti Komisiji, T‑144/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑101 in II‑465, točka 147, in navedena sodna praksa; 19. oktober 2006, Buendía Sierra proti Komisiji, T‑311/04, ZOdl. JU, str. II‑A‑2‑1135 in II‑4137, točka 88.

3.      Sodišče v postopku na prvi stopnji je edino pristojno za ugotavljanje dejstev – razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene – in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev, ki jo opravi sodišče v postopku na prvi stopnji, razen ob izkrivljanju dokazov, ki so mu bili predloženi, torej ne pomeni pravnega vprašanja, ki bi bilo podrejeno nadzoru Splošnega sodišča. Tako izkrivljanje mora očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejstev in dokazov.

(Glej točko 55.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 8. september 2009, ETF proti Landgren, T‑404/06 P, ZOdl., str. II‑2841, točke od 191 do 193, in navedena sodna praksa.