SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 4. decembra 2019(*)
„Predhodno odločanje – Zaščita geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila – Uredbi (ES) št. 510/2006 in (EU) št. 1151/2012 – Člen 13(1) – Uredba (ES) št. 583/2009 – Člen 1 – Registracija označbe ‚Aceto Balsamico di Modena (ZGO)‘ – Zaščita negeografskih sestavnih delov te označbe – Obseg“
V zadevi C‑432/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 12. aprila 2018, ki je prispela na Sodišče 2. julija 2018, v postopku
Consorzio Tutela Aceto Balsamico di Modena
proti
Balema GmbH,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi E. Regan, predsednik senata, I. Jarukaitis (poročevalec), E. Juhász, M. Ilešič in C. Lycourgos, sodniki,
generalni pravobranilec: G. Hogan,
sodni tajnik: D. Dittert, vodja oddelka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 23. maja 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Consorzio Tutela Aceto Balsamico di Modena A. Ringle in A. Rinkler, Rechtsanwälte,
– za Balema GmbH C. Eggers in C. Böhler, Rechtsanwälte,
– za nemško vlado J. Möller, M. Hellmann in U. Bartl, agenti,
– za grško vlado G. Kanellopoulos, A.‑E. Vasilopoulou in E.‑E. Krompa, agenti,
– za špansko vlado A. Rubio González in L. Aguilera Ruiz, agenta,
– za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,
– za Evropsko komisijo B. Eggers, D. Bianchi, B. Hofstötter in I. Naglis, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 29. julija 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 583/2009 z dne 3. julija 2009 o vpisu označbe v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Aceto Balsamico di Modena (ZGO)) (UL 2009, L 175, str. 7).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Consorzio Tutela Aceto Balsamico di Modena (v nadaljevanju: Consorzio), skupino proizvajalcev proizvodov z označbo „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“, in družbo Balema GmbH v zvezi s tem, da ta družba uporablja izraz „balsamico“ na etiketah proizvodov na osnovi kisa, ki ne ustrezajo specifikaciji te zaščitene geografske označbe (v nadaljevanju: ZGO).
Pravni okvir
Uredba (ES) št. 510/2006
3 Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL 2006, L 93, str. 12) je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 13, str. 4). Tudi ta uredba je bila – z učinkom, v pretežnem delu, od 3. januarja 2013 – razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL 2012, L 343, str. 1).
4 Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 510/2006, katerega besedilo je enako besedilu člena 3(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 2081/92 in ki je sedaj v bistvu navedeno v členu 3, točka 6, Uredbe št. 1151/2012, je določal:
„V tej uredbi pomeni ‚ime, ki je postalo generično‘ ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki je postalo obče ime kmetijskega proizvoda ali živila v Skupnosti, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta kmetijski proizvod ali živilo prvotno proizvedeno ali trženo.“
5 Člen 7 Uredbe št. 510/2006, naslovljen „Ugovor/odločba o registraciji“ je v odstavkih 1 in 5, prvi, tretji in četrti pododstavek, določal:
„1. Vsaka država članica ali tretja država lahko v šestih mesecih od dne objave [enotnega dokumenta in podrobnosti objave specifikacije] v Uradnem listu Evropske unije […] ugovarja načrtovani registraciji, tako da pri Komisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo.
[…]
5. Če je ugovor dopusten […], Komisija pozove zainteresirane strani, da začnejo ustrezna posvetovanja.
[…]
Če dogovor ni dosežen, Komisija odloči v skladu s postopkom [iz členov 5 in 7 Sklepa Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (1999/468/ES) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 124)] ter pri tem upošteva dobroverne tradicionalne prakse in dejansko verjetnost zamenjav.
Odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.“
6 Te določbe so bile v bistvu ponovljene v členu 51(1), prvi pododstavek, členu 51(3), prvi pododstavek, členu 52(3)(b) in členu 52(4) Uredbe št. 1151/2012.
7 Člen 13(1) in (2) Uredbe št. 510/2006, katerega besedilo je bilo brez vsebinskih sprememb prevzeto iz člena 13(1) in (3) Uredbe št. 2081/1992 in ki je sedaj navedeno v členu 13(1) in (2) Uredbe št. 1151/2012, je določal:
„1. Registrirana imena so zaščitena pred:
(a) vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tem imenom, ali če bi raba imena izkoriščala sloves zaščitenega imena;
(b) vsako zlorabo, posnemanjem ali omembo, tudi če je resnično poreklo proizvoda navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so ‚slog‘, ‚tip‘, ‚metoda‘, ‚kot se proizvaja v‘, ‚imitacija‘ ali kakšen podoben izraz;
(c) vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;
(d) vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.
Kadar registrirano ime vsebuje ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki se šteje za generično, uporaba tega generičnega imena na ustreznih proizvodih ali živilih ni v nasprotju s točkama (a) ali (b) prvega pododstavka.
2. Zaščitena imena ne morejo postati generična.“
Uredba št. 583/2009
8 Uredba št. 583/2009 je bila, kot izhaja iz njenih uvodnih izjav, sprejeta na podlagi Uredbe št. 510/2006, zlasti člena 7(5), tretji in četrti pododstavek, te uredbe.
9 V uvodnih izjavah od 2 do 5, 7, 8 in od 10 do 12 Uredbe št. 583/2009 je navedeno:
„(2) Nemčija, Grčija in Francija so v skladu s členom 7(1) Uredbe [št. 510/2006] registraciji ugovarjale. […]
(3) Izjava o ugovoru Nemčije zadeva zlasti bojazen, da bi registracija zaščitene geografske označbe ‚Aceto Balsamico di Modena‘ ogrozila obstoj proizvodov, ki so vsaj že pet let zakonito na trgu in trženi pod označbama Balsamessig/Aceto balsamico, kot tudi generične značilnosti, povezane z navedenima označbama. […]
(4) Izjava o ugovoru Francije se sklicuje zlasti na dejstvo, da ‚Aceto Balsamico di Modena‘ ne bi imel lastnega slovesa, ki bi se razlikoval od slovesa izdelka ‚Aceto balsamico tradizionale di Modena‘, ki je že registriran kot zaščitena označba porekla v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 813/2000 [z dne 17. aprila 2000 o dopolnitvi Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in označb porekla po postopku iz člena 17 Uredbe (EGS) št. 2081/92 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 29 P, str. 20)]. Francija meni, da bi lahko prišlo do zavajanja potrošnikov glede narave in porekla zadevnega proizvoda.
(5) Grčija je poudarila pomembnost proizvodnje balzamičnega kisa na svojem ozemlju, ki se trži med drugim pod imeni ‚balsamico‘ ali ‚balsamon‘, in negativen vpliv, ki bi ga imela registracija označbe ‚Aceto Balsamico di Modena‘ na obstoj proizvodov, ki so zakonito na trgu vsaj že pet let. Poleg tega Grčija vztraja, da so izrazi ‚aceto balsamico‘, ‚balsamic‘ itd. generični.
[…]
(7) Ker v predvidenem roku med Francijo, Nemčijo, Grčijo in Italijo do sporazuma ni prišlo, mora Komisija […] sprejeti odločitev.
(8) Komisija je zaprosila za mnenje znanstvenega odbora za označbe porekla, geografske označbe in certifikate posebnega značaja […] o tem, ali so pogoji za registracijo izpolnjeni. Odbor je v svojem enoglasno sprejetem mnenju z dne 6. marca 2006 menil, da ima označba ‚Aceto Balsamico di Modena‘ nesporen sloves na nacionalnem trgu kot tudi na zunanjih trgih, o čemer priča njena pogosta uporaba v številnih kuhinjskih receptih številnih držav članic, pogosta prisotnost na internetu, v tisku ali medijih. ‚Aceto Balsamico di Modena‘ torej izpolnjuje pogoj, ki je neločljivo povezan s posebnim slovesom proizvoda, ki ustreza tej označbi. Odbor je opozoril na dejstvo, da sta oba proizvoda na trgu že stoletja. Odbor je poleg tega ugotovil, da sta ‚Aceto Balsamico di Modena‘ in ‚Aceto balsamico tradizionale di Modena‘ različna proizvoda glede na njune značilnosti, njune stalne uporabnike, uporabo, način distribucije, predstavitev in ceno, s čimer pa je zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev in tudi preprečeno zavajanje potrošnikov. Komisija te ugotovitve v celoti potrjuje.
[…]
(10) Zdi se, da Nemčija in Grčija v svojih ugovorih glede generičnih značilnosti označbe, predlagane za registracijo, dejansko nista upoštevali navedene označbe v celoti, in sicer ‚Aceto Balsamico di Modena‘, ampak samo nekatere sestavne dele te označbe, in sicer izraze ‚aceto‘, ‚balsamico‘ in ‚aceto balsamico‘ ali prevode teh izrazov. Vendar je zaščita podeljena sestavljeni označbi ‚Aceto Balsamico di Modena‘. Posamezni negeografski izrazi sestavljene označbe, tudi če so uporabljeni skupaj, in njihov prevod, se lahko uporabljajo na ozemlju [Unije] ob upoštevanju načel in pravil, ki veljajo v pravnem redu [Unije].
(11) Glede na to je treba označbo ‚Aceto Balsamico di Modena‘ vpisati v ‚Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak‘.
(12) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in označbe porekla.“
10 Člen 1 Uredbe št. 583/2009 določa, da se „[o]značba iz Priloge I k tej uredbi […] registrira“. V tej prilogi je navedeno „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
11 Družba Balema proizvaja in trži izdelke na osnovi kisa iz vin iz regije Baden (Nemčija), ki jih prodaja že vsaj 25 let. Na etiketah teh proizvodov sta med drugim navedena izraza „Balsamico“ in „Deutscher balsamico“, ki sta vključena v na etiketah navedeni označbi „Theo der Essigbrauer, Holzfassreifung, Deutscher balsamico traditionell, naturtrüb aus badischen Weinen“ (Theo, proizvajalec kisa, zorenje v lesenih sodih, nemški tradicionalni balsamico, nefiltriran, izdelan iz vin iz regije Baden) ali „1. Deutsches Essig‑Brauhaus, Premium, 1868, Balsamico, Rezeptur No. 3“ (Prva nemška varilnica kisa, Premium, 1868, Balsamico, receptura št. 3).
12 Consorzio je menil, da to, da družba Balema uporablja izraz „balsamico“, posega v ZGO „Aceto Balsamico di Modena“, in je tej družbi poslal pisno opozorilo. Ta družba je v odgovor na to pred nemškimi sodišči vložila tožbo, naj se ugotovi, da ji ni treba opustiti uporabe tega izraza za proizvode na osnovi kisa, proizvedene v Nemčiji, na etiketah, opisanih v prejšnji točki. Ker je bila ta tožba zavrnjena na prvi stopnji, je navedena družba vložila pritožbo, ki ji je bilo ugodeno med drugim z obrazložitvijo, da ta uporaba ni v nasprotju s členom 13(1), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 1151/2012, saj se varstvo, ki je temu ZGO podeljeno z Uredbo št. 583/2009, nanaša izključno na celotno označbo „Aceto Balsamico di Modena“.
13 Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), ki mu je bila predložena revizija zoper to odločbo, meni, da je uspeh te revizije odvisen od tega, ali je uporaba izraza „Balsamico“ ali besedne zveze „Deutscher balsamico“ v nasprotju s členom 13(1), prvi pododstavek, točki (a) ali (b), Uredbe št. 1151/2012, kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti, ali se zaščita označbe „Aceto Balsamico di Modena“, priznana s členom 1 Uredbe št. 583/2009, nanaša le na to celotno označbo ali pa se razteza na uporabo posameznih negeografskih izrazov iz te označbe.
14 Predložitveno sodišče meni, da iz člena 13(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1151/2012 in sodne prakse Sodišča izhaja, da se varstvo označbe, sestavljene iz več izrazov, ki je registrirana kot označba porekla ali geografska označba, lahko razteza na različne izraze, ki jo sestavljajo. Vendar naj bi bil obseg varstva ZGO, ki je sestavljena iz več elementov, lahko veljavno omejen z aktom o registraciji zadevne označbe. To sodišče meni tudi, da to, da Komisija v uvodne izjave uredb o registraciji zaščitenih označb vključi opombe, ki omejujejo obseg varstva, ne pomeni nezakonitega odstopanja od Uredbe št. 1151/2012, saj je Komisija v skladu s to uredbo upravičena sprejeti odločbo o registraciji, kadar je bil vložen ugovor in dogovor ni bil dosežen.
15 Predložitveno sodišče meni, da v obravnavani zadevi uvodne izjave 3, 5 in 10 Uredbe št. 583/2009 kažejo na to, da je obseg zaščite omejen na celotno označbo „Aceto Balsamico di Modena“, njene različne negeografske komponente pa so izključene. Poleg tega, čeprav naj bi bilo treba za zaščiteni označbi porekla (v nadaljevanju: ZOP) „Aceto balsamico tradicionale di Modena“ in „Aceto balsamico tradicionale di Reggio Emilia“, registrirani z Uredbo št. 813/2000, zakonitost svobodne uporabe negeografskih sestavnih delov teh celotnih označb, ker glede tega v uredbi o njuni registraciji ni ničesar navedeno, preučiti v vsakem primeru posebej ob upoštevanju člena 13(1), prvi pododstavek, točka (b), in člena 13(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 1151/2012, pa naj glede ZGO, o kateri odloča, ne bi bilo protislovno priznati, da je bila omejitev njenega varstva določena z Uredbo št. 583/2009, saj bi nejasnost glede tega v uredbi o registraciji teh ZOP lahko bila zgolj posledica tega, da ugovor ni bil vložen.
16 V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali zaščita celotne označbe ‚Aceto Balsamico di Modena‘ zajema uporabo posameznih negeografskih izrazov sestavljene označbe (‚Aceto‘, ‚Balsamico‘, ‚Aceto Balsamico‘)?“
Predlog za ponovno odprtje ustnega postopka
17 Po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca je Consorzio z dopisom z dne 7. avgusta 2019 predlagal ponovno odprtje ustnega dela postopka. Consorzio v utemeljitev svojega predloga v bistvu trdi, da sklepni predlogi generalnega pravobranilca temeljijo na novih elementih, o katerih stranki še nista razpravljali, v zvezi z registracijo ZOP „Aceto balsamico tradizionale di Modena“ in „Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia“ in v zvezi z dejstvom, da bi lahko šlo za splošne izraze, ter da predlagani odgovor ne zadeva resnične problematike in predložitvenemu sodišču ne omogoča, da bi koristno rešilo spor, o katerem odloča. Iz teh sklepnih predlogov naj bi tudi izhajalo, da Sodišče ni dovolj obveščeno za odločanje o zadevi.
18 Sodišče lahko na podlagi člena 83 svojega poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu tega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je treba v zadevi odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta Sodišča Evropske unije niso razpravljali.
19 V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Poleg tega, da se ne zatrjuje obstoj novega dejstva, so imeli namreč Consorzio in drugi zainteresirani subjekti, ki so sodelovali v tem postopku, možnost navesti, tako v pisnem kot v ustnem delu tega postopka, dejanske in pravne trditve, za katere so menili, da so upoštevne za odgovor na postavljeno vprašanje. Glede tega je treba zlasti v zvezi z domnevnima novima elementoma, na katera se sklicuje Consorzio, navesti, da je prvega predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe izrecno obravnavalo, drugega pa je Komisija med drugim navedla v pisnih stališčih in se je nanj nanašalo pisno vprašanje, ki ga je Sodišče postavilo strankama, da bi nanj odgovorili na obravnavi. Tako Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca meni, da ima na voljo vse elemente, potrebne za odločitev, in da o zadevi ni treba odločiti na podlagi novega dejstva ali trditve, o kateri stranki ali zainteresirani subjekti niso razpravljali.
20 Poleg tega je treba glede kritike v zvezi s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca opozoriti, prvič, da Statut Sodišča Evropske unije in Poslovnik Sodišča zainteresiranim subjektom ne dajeta možnosti, da predložijo stališča v odgovor na sklepne predloge generalnega pravobranilca (sodbi z dne 25. oktobra 2017, Polbud – Wykonawstwo, C‑106/16, EU:C:2017:804, točka 23 in navedena sodna praksa, in z dne 25. julija 2018, Mitsubishi Shoji Kaisha in Mitsubishi Caterpillar Forklift Europe, C‑129/17, EU:C:2018:594, točka 25).
21 Drugič, na podlagi člena 252, drugi odstavek, PDEU je dolžnost generalnega pravobranilca, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih se v skladu s statutom Sodišča Evropske unije zahteva njegovo sodelovanje. Glede tega Sodišče ni vezano niti na predloge generalnega pravobranilca niti na obrazložitev, na podlagi katere je do njih prišel. Zato nestrinjanje zainteresiranega subjekta s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca, ne glede na vprašanja, ki jih preizkusi v njih, samo po sebi ne more biti razlog, ki bi upravičeval ponovno odprtje ustnega postopka (sodbi z dne 25. oktobra 2017, Polbud – Wykonawstwo, C‑106/16, EU:C:2017:804, točka 24, in z dne 25. julija 2018, Mitsubishi Shoji Kaisha in Mitsubishi Caterpillar Forklift Europe, C‑129/17, EU:C:2018:594, točka 26).
22 Sodišče glede na navedene ugotovitve in po opredelitvi generalnega pravobranilca meni, da ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.
Vprašanje za predhodno odločanje
23 Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1 Uredbe št. 583/2009 razlagati tako, da se zaščita označbe „Aceto Balsamico di Modena“ razteza na uporabo posameznih negeografskih izrazov te označbe.
24 V skladu s členom 1 Uredbe št. 583/2009 v povezavi z uvodno izjavo 11 in Prilogo I k tej uredbi je označba „Aceto Balsamico di Modena (ZGO)“ vpisana v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb. Tako je v skladu z besedilom tega člena 1 registrirana in s tem zaščitena celotna označba „Aceto Balsamico di Modena“.
25 Glede tega je Sodišče že presodilo, da v sistemu zaščite, ki ga je uvedla Uredba št. 2081/92, ki je bil prevzet v Uredbi št. 510/2006 in ki je sedaj urejen v Uredbi št. 1151/2012, spadajo vprašanja glede zaščite, ki jo je treba odobriti za različne sestavne dele registrirane označbe, v okvir presoje, ki jo mora izvesti nacionalno sodišče na podlagi podrobne analize dejanskega stanja, ki mu ga predstavijo zadevne stranke (glej v tem smislu sodbi z dne 9. junija 1998, Chiciak in Fol, C‑129/97 in C‑130/97, EU:C:1998:274, točka 38, in z dne 26. februarja 2008, Komisija/Nemčija, C‑132/05, EU:C:2008:117, točka 30).
26 Vendar je Sodišče presodilo tudi, da v zvezi s „sestavljeno“ označbo, registrirano v skladu z Uredbo št. 2081/92, to, da zanjo ne obstaja navedba v obliki opombe v uredbi, s katero je bila registrirana, v kateri bi bilo natančneje določeno, da se zahtevek za registracijo ne nanaša na enega od delov te označbe, ne pomeni nujno, da je vsak od teh delov zaščiten. Sodišče je namreč pojasnilo, da čeprav se lahko izkaže, da iz člena 13 Uredbe št. 2081/92 izhaja – kadar ni posebnih okoliščin, ki bi kazale na nasprotno – da se zaščita, ki jo daje ta določba, nanaša ne samo na sestavljeno označbo, ampak tudi na vsakega od njenih sestavnih delov, pa to velja, le če ta sestavni del ni niti generičen niti splošen izraz (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 1998, Chiciak in Fol, C‑129/97 in C‑130/97, EU:C:1998:274, točki 37 in 39).
27 Ker je bil sistem zaščite geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, ki je bil urejen z Uredbo št. 2081/92, v zvezi z zaščito teh označb brez vsebinskih sprememb prevzet v Uredbi št. 510/2006 in nato v Uredbi št. 1151/2012 ter so bile določbe člena 13 te prve uredbe prav tako brez vsebinskih sprememb prevzete v členu 13 vsake od teh zaporednih uredb, je treba ugotoviti, da je ta sodna praksa še naprej upoštevna in da se torej uporablja tudi za sestavljene označbe, kot je zadevna ZGO, registrirane v skladu z Uredbo št. 510/2006 in sedaj varovane z Uredbo št. 1151/2012.
28 Iz posebnih okoliščin registracije označbe „Aceto Balsamico di Modena“ z Uredbo št. 583/2009 pa je razvidno, da se zaščita, ki je podeljena tej označbi, ne more raztezati na posamezne negeografske izraze v njej.
29 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je izrek akta neločljivo povezan z njegovo obrazložitvijo in ga je treba po potrebi razlagati ob upoštevanju razlogov za njegovo sprejetje (sodbi z dne 27. junija 2000, Komisija/Portugalska, C‑404/97, EU:C:2000:345, točka 41 in navedena sodna praksa, in z dne 29. aprila 2004, Italija/Komisija, C‑91/01, EU:C:2004:244, točka 49).
30 V obravnavani zadevi je iz uvodne izjave 8 Uredbe št. 583/2009 razvidno, da ima označba „Aceto Balsamico di Modena“ nesporen sloves tako na nacionalnem trgu kot tudi na zunanjih trgih in da je torej ta sestavljena označba tista, ki izpolnjuje pogoj, ki je neločljivo povezan s posebnim slovesom proizvoda, ki ustreza tej označbi.
31 Poleg tega je glede ugovorov, ki sta ju zoper registracijo navedene označbe navedli Zvezna republika Nemčije in Helenska republika, v uvodni izjavi 10 te uredbe navedeno, da ti državi članici „dejansko nista upoštevali […] označbe v celoti, in sicer ‚Aceto Balsamico di Modena‘, ampak samo nekatere sestavne dele te označbe, in sicer izraze ‚aceto‘, ‚balsamico‘ in ‚aceto balsamico‘ ali prevode teh izrazov“; da pa je „[v]endar […] zaščita podeljena sestavljeni označbi ‚Aceto Balsamico di Modena‘“ in da se „[p]osamezni negeografski izrazi sestavljene označbe, tudi če so uporabljeni skupaj, in njihov prevod, […] lahko uporabljajo na ozemlju [Unije] ob upoštevanju načel in pravil, ki veljajo v pravnem redu [Unije]“.
32 Zato je v uvodni izjavi 11 te uredbe navedeno, da je „[g]lede na to […] treba označbo ‚Aceto Balsamico di Modena‘ vpisati v ‚Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak‘“.
33 Iz uvodnih izjav Uredbe št. 583/2009 tako nedvoumno izhaja, da negeografska izraza zadevne ZGO, in sicer „aceto“ in „balsamico“, ter njuna kombinacija in prevodi ne morejo biti upravičeni do varstva, ki je bilo ZGO „Aceto Balsamico di Modena“ podeljeno z Uredbo št. 510/2006 in je sedaj zagotovljeno z Uredbo št. 1151/2012.
34 Poleg tega, prvič, ni sporno, da je izraz „aceto“ splošen izraz, kot je Sodišče že ugotovilo (glej v tem smislu sodbo z dne 9. decembra 1981, Komisija/Italija, 193/80, EU:C:1981:298, točki 25 in 26). Drugič, izraz „balsamico“ je v italijanskem jeziku prevod pridevnika „balzamičen“, ki nima nobene geografske konotacije in ki se v zvezi s kisom splošno uporablja za označevanje kisa, za katerega je značilen sladko kisel okus. Ponovno gre torej za splošen izraz v smislu sodne prakse, navedene v točki 26 te sodbe.
35 Nazadnje, kot je v bistvu navedel tudi generalni pravobranilec v točkah 57 in 58 sklepnih predlogov, ta razlaga obsega zaščite, zagotovljene zadevni ZGO, velja za registraciji ZOP „Aceto balsamico tradicionale di Modena“ in „Aceto balsamico tradicionale di Reggio Emilia“, ki ju je poleg tega, kot je navedeno v uvodnih izjavah Uredbe št. 583/2009, upoštevala tudi Komisija pri sprejetju te uredbe. Za uporabo izrazov „aceto“ in „balsamico“ v besedilu teh ZOP ter uporabo njune kombinacije in prevodov namreč ni mogoče šteti, da lahko ogrozita varstvo, podeljeno zadevni ZGO.
36 Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1 Uredbe št. 583/2009 razlagati tako, da se zaščita označbe „Aceto Balsamico di Modena“ ne razteza na uporabo posameznih negeografskih izrazov te označbe.
Stroški
37 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški predložitve stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
Člen 1 Uredbe Komisije (ES) št. 583/2009 z dne 3. julija 2009 o vpisu označbe v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Aceto Balsamico di Modena (ZGO)) je treba razlagati tako, da se zaščita označbe „Aceto Balsamico di Modena“ ne razteza na uporabo posameznih negeografskih izrazov te označbe.
Podpisi