Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 12. decembra 2013 –
ANKO proti Komisiji

(Zadeva T‑118/12)

„Arbitražna klavzula – Šesti okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2002‑2006) – Pogodba za projekt Persona – Začasna ustavitev plačil – Nepravilnosti, ugotovljene v okviru revizij drugih projektov – Zamudne obresti“

Sodni postopek – Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču na podlagi arbitražne klavzule – Pristojnost Splošnega sodišča, opredeljena z arbitražno klavzulo – Pristojnost, ki odstopa od splošnih pravil – Ozka razlaga – Tožba, s katero se želi preveriti, ali stranka spoštuje ugotovitve revizije, brez povezave s sporno pogodbo – Tožba, ki ne spada na področje uporabe arbitražne klavzule – Nepristojnost Splošnega sodišča (člen 272 PDEU) (Glej točke od 52 do 54.)

Predmet

Tožba, ki temelji na arbitražni klavzuli v smislu člena 272 PDEU in s katero se Splošnemu sodišču predlaga, prvič, naj ugotovi, da začasna ustavitev povračil zneskov, ki jih je tožeča stranka plačala vnaprej pri izvajanju pogodbe št. 045459 v zvezi s projektom Persona, sklenjene v okviru Šestega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in inovacijam (2002‑2006), pomeni neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti Komisije, in, drugič, naj Komisiji naloži, naj tožeči stranki plača znesek 6752,74 EUR iz naslova navedenega projekta, povišan za zamudne obresti.

Izrek

1. Evropska komisija mora družbi ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias izplačati zneske, katerih plačilo je bilo začasno ustavljeno na podlagi točke II.28(8), pododstavek 3, splošnih pogojev, priloženih k pogodbi za projekt Persona, sklenjeni v okviru Šestega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in inovacijam (2002‑2006), ne da bi to izplačilo prejudiciralo upravičenosti izdatkov, ki jih je prijavila družba ANKO Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias, in izvajanja sklepov iz končnega revizijskega poročila 11‑BA134‑011 s strani Komisije. Znesek vsot, ki jih je treba izplačati, mora biti zajet v preostanku finančnega prispevka, ki je na razpolago ob začasni ustavitvi izplačil, navedene vsote pa morajo biti povišane za zamudne obresti, ki za vsako obdobje pričnejo teči ob izteku roka za plačilo, ki znaša 45 dni po tem, ko Komisija odobri ustrezna poročila, in najpozneje 90 dni od tedaj, ko Komisija ta poročila prejme. Stopnja povečanja, ki se uporabi za obresti, je tista, ki je v veljavi prvi dan v mesecu, v katerem zapade plačilo, kot je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, serija C.

2. Komisiji se naloži plačilo stroškov.