SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 21. decembra 2022(*)
„Socialna politika – Nepovratna sredstva, namenjena za ukrepe za spodbujanje pobud na področju upravljanja podjetij – Razpis za zbiranje predlogov VP/2020/008 – Izključitev evropskih svetov delavcev, ki niso pravne osebe – Člen197(2)(c) Uredbe (EU) 2018/1046“
V zadevi T‑330/21,
EWC Academy GmbH s sedežem v Hamburgu (Nemčija), ki jo zastopa H. Däubler-Gmelin, odvetnica,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata R. Pethke in B.-R. Killmann, agenta,
tožena stranka,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
ob posvetovanju v sestavi M. J. Costeira, predsednica, T. Perišin, sodnica, in P. Zilgalvis (poročevalec), sodnik,
sodni tajnik: P. Cullen, administrator,
na podlagi pisnega dela postopka,
po določitvi drugega sodnika za dopolnitev senata zaradi zadržanosti enega od članov senata,
na podlagi obravnave z dne 8. septembra 2022
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeča stranka, družba EWC Academy GmbH, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti sklepa Evropske komisije z dne 14. aprila 2021, s katerim je ta zavrnila vlogo za nepovratna sredstva, ki jo je ta družba kot koordinatorka konzorcija vložila v okviru razpisa za zbiranje predlogov VP/2020/008 v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju podjetja (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).
Dejansko stanje
Razpis za zbiranje predlogov
2 Razpis za zbiranje predlogov VP/2020/008 (information, consultation and participation of representatives of undertakings) (v nadaljevanju: razpis za zbiranje predlogov) za dodelitev nepovratnih sredstev za ukrepe za spodbujanje pobud na področju upravljanja podjetij je bil objavljen 2. junija 2020.
3 Ta objava je spadala v okvir Sklepa Komisije C(2019) 6522 final z dne 16. septembra 2019 o sprejetju letnega delovnega programa za leto 2020 za nepovratna sredstva in naročila v zvezi s pooblastili in posebnimi pristojnostmi generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, ki se uporablja kot sklep o financiranju.
4 V skladu s točko 2.1 razpisa za zbiranje predlogov so razpoložljiva odobrena sredstva namenjena predvsem financiranju ukrepov, ki socialnim partnerjem in akterjem omogočajo, da se seznanijo s pravom in politikami Evropske unije glede vključevanja zaposlenih v podjetja ter da si prizadevajo za opredelitev in izvedbo konkretnih odzivov na izzive, ki izhajajo iz tega vključevanja. V zvezi s tem so prednostne naloge, določene za proračunsko leto 2020, med drugim vključevale spodbujanje čezmejnega sodelovanja med socialnimi partnerji, izmenjavo in razširjanje znanja in najboljših praks ter razvoj ukrepov za podporo mehanizmov in nadnacionalnih organov za informiranje, posvetovanje in sodelovanje, vključno z evropskimi sveti delavcev.
5 V tem okviru je v točki 6.1(b) razpisa za zbiranje predlogov pojasnjeno, da morajo biti vložniki, glavni vložniki in sovložniki, ki so upravičeni sodelovati v tem razpisu, med drugim pravne osebe ali predstavniki delavcev, kot so sveti delavcev. Prav tako lahko v skladu s členom 197(2)(c) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1, v nadaljevanju: finančna uredba) in če izpolnjujejo pogoje iz navedene uredbe vlogo vložijo organizacije socialnih partnerjev, ki niso pravne osebe po veljavnem nacionalnem pravu.
6 V skladu s točko 8.1 razpisa za zbiranje predlogov morajo imeti vložnik, glavni vložnik in sovložniki znatno finančno sposobnost, da lahko izvajajo svoje dejavnosti v celotnem obdobju trajanja ukrepa in po potrebi prispevajo k njegovemu financiranju.
Upravni postopek
7 Tožeča stranka je družba za usposabljanje in svetovanje, specializirana za vprašanja v zvezi z zastopanjem delavcev v čezmejnem okviru.
8 Tožeča stranka ter evropska sveta delavcev družb Mayr-Melnhof Packaging in DS Smith plc so se povezali v konzorcij, da bi se prijavili na razpis za zbiranje predlogov. Projekt konzorcija se je v bistvu nanašal na razvoj in izvajanje delavnic, konferenc in usposabljanj za delavce v industriji embalaže.
9 Tožeča stranka je 30. julija 2020 vložila vlogo za nepovratna sredstva in kot sovložnika navedla evropska sveta delavcev družb Mayr-Melnhof Packaging in DS Smith (v nadaljevanju: sveta sovložnika). Vlogi je bila med drugim priložena častna izjava predsednikov navedenih svetov, v kateri sta potrdila, da imata zahtevano finančno in poslovno sposobnost v skladu s pogoji, določenimi v razpisu za zbiranje predlogov.
10 Komisija je 14. septembra 2020 tožečo stranko pozvala, naj predloži dokaz o registraciji svetov sovložnikov pri nacionalnih javnih organih.
11 Tožeča stranka je 15. septembra 2020 odgovorila, da sta ta sveta evropska sveta delavcev, za ustanovitev katerih ni potrebna registracija, in da ju zastopata njuna predsednika.
12 Komisija je z dopisom z dne 20. januarja 2021 tožeči stranki sporočila, da je vloga konzorcija uspešno prestala fazo vsebinske ocene, in jo pozvala, naj predloži dodatne dokumente, med drugim obrazec „Pravne osebe“.
13 Tožeča stranka je 25. januarja 2021 Komisiji sporočila, da sveta sovložnika nista pravni osebi in da zato ni mogoče predložiti nobenega dokumenta v tem smislu.
14 Komisija je na podlagi člena 197(2)(c) finančne uredbe tožečo stranko pozvala, naj predloži dokaze o finančni sposobnosti evropskega sveta delavcev družbe Mayr-Melnhof Packaging, in z elektronsko pošto z dne 24. marca 2021 zahtevala bilanco stanja ter izkaz poslovnega izida tega sveta.
15 Tožeča stranka je v dopisu z dne 29. marca 2021 navedla, da ne more predložiti dokaza o finančni sposobnosti svetov sovložnikov, ker evropski sveti delavcev, razen v Franciji, nimajo lastnega bančnega računa in ne pripravljajo bilanc stanja.
16 Komisija je z dopisom Ares(2021) 2519314 z dne 14. aprila 2021 sprejela izpodbijani sklep, s katerim je zavrnila vlogo tožeče stranke za nepovratna sredstva, vloženo v okviru razpisa za zbiranje predlogov, kot koordinatorke konzorcija.
17 Komisija je v izpodbijanem sklepu navedla, da kljub častnim izjavam, ki sta jih predložila sveta sovložnika in v katerih je navedeno, da imata zadostno finančno sposobnost za izvedbo ukrepa, za katerega je bil pripravljen razpis za zbiranje predlogov, ta sveta nimata niti letnih računovodskih izkazov (bilance stanja in/ali izkaza poslovnega izida) niti bančnega računa. Zato je Komisija štela, da ta sveta delavcev ne izpolnjujeta pogojev iz člena 197(2)(c) finančne uredbe in točke 8.1 razpisa za zbiranje predlogov.
18 Komisija je po ugotovitvi neupravičenosti svetov sovložnikov ocenila, da tožeča stranka ne izpolnjuje minimalnega merila za upravičenost iz točke 6.1(b) razpisa za zbiranje predlogov, tako da je treba vlogo v celoti zavrniti.
Predlogi strank
19 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– Komisiji odredi, naj sprejme zakonit sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
20 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo razglasi za nedopustno v delu, v katerem se nanaša na odredbo Komisiji, naj izda zakonit sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev;
– v preostalem tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Pristojnost Splošnega sodišča
21 Komisija trdi, da Splošno sodišče ni pristojno za odločanje o drugem tožbenem predlogu, ker tožeča stranka predlaga ugotovitev o učinkih morebitne ničnostne sodbe, kar naj bi pomenilo navodilo, kako naj se ta sodba izvrši.
22 Ugotoviti je treba, da se s tem tožbenim predlogom Splošnemu sodišču dejansko predlaga, naj Komisiji naloži sprejetje pravilnega sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev.
23 V zvezi s tem zadostuje opozoriti, da Splošno sodišče v okviru nadzora zakonitosti na podlagi člena 263 PDEU ni pristojno za izdajo odredb institucijam, organom, uradom in agencijam Unije (sklep z dne 22. septembra 2016, Gaki/Komisija, C‑130/16 P, neobjavljen, EU:C:2016:731, točka 14), tudi če se te nanašajo na način izvršitve njegovih sodb (sklep z dne 19. julija 2016, Trajektna luka Split/Komisija, T‑169/16, neobjavljen, EU:T:2016:441, točka 13).
24 Iz tega sledi, da je treba drugi tožbeni predlog zavreči zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča za odločanje o njem.
Utemeljenost
25 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v bistvu navaja tri tožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 197(2)(c) finančne uredbe v povezavi s točko 8.1 razpisa za zbiranje predlogov, drugi na kršitev člena 197(3) te uredbe in tretji na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj.
26 Tožeča stranka v zvezi s prvim tožbenim razlogom v bistvu trdi, da je Komisija kršila člen 197(2)(c) finančne uredbe v povezavi s točko 8.1 razpisa za zbiranje predlogov. Meni, da Komisija evropskim svetom delavcev, ki niso pravne osebe, ne more naložiti, naj dokažejo, da imajo lasten bančni račun ali letno bilanco stanja.
27 Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so dokaz o dostopu do zadostnih finančnih sredstev predložili vsi člani konzorcija. Komisija naj pri analizi ne bi upoštevala dejstva, da sta avstrijski in britanski pravni ureditvi, ki se uporabljata za evropski svet delavcev družbe Mayr-Melnhof Packaging in evropski svet delavcev družbe DS Smith, določali možnost, da zadevna sveta delavcev pri podjetju uveljavljata pravico do povračila stroškov, ki izhajajo iz njune dejavnosti, vključno s pravico do ohranitve plače predsednikov in članov, ki so sodelovali pri projektu.
28 Poleg tega naj člen 197(2)(c) finančne uredbe glede subjektov, ki niso pravne osebe, ne bi zahteval enakih dokazov, kot se zahtevajo od pravnih oseb, ampak enakovredne dokaze.
29 Nazadnje, tožeča stranka meni, da zaradi razlage člena 197(2)(c) finančne uredbe, kot jo je podala Komisija v izpodbijanem sklepu, iz razpisa za zbiranje predlogov ni izključen le konzorcij vložnik, ampak tudi večina evropskih svetov delavcev držav članic, ki niso pravne osebe.
30 Komisija trdi, da se dokaz o finančni sposobnosti iz člena 198(2) finančne uredbe zahteva od vseh vložnikov ne glede na to, ali so pravne osebe ali ne.
31 Po mnenju Komisije je treba preverjanje finančne sposobnosti opraviti na podlagi informacij in dokazil, navedenih v členu 196(1)(c) finančne uredbe. Cilj tega preverjanja naj bi bil predložitev informacij o stabilnosti in finančni solventnosti zadevnega vložnika.
32 V zvezi s tem naj bi obstajala večja negotovost glede finančne sposobnosti subjektov, ki niso pravne osebe. Ta okoliščina naj bi povečala finančno tveganje, povezano z dodelitvijo nepovratnih sredstev, za splošni proračun Unije in za njene finančne interese. V tem okviru naj bi bil edini namen člena 197(2)(c) finančne uredbe, ki zahteva dokaze, enakovredne tistim iz člena 196(1)(c) te uredbe, kompenzirati tveganja, povezana s pravnim statusom teh subjektov, kar naj bi upravičevalo možnost, da se naložijo večje zahteve od tistih, ki so postavljene za pravne osebe.
33 Komisija meni, da bi morala sveta sovložnika predložiti ne le dokaze, primerljive s tistimi, ki so našteti v členu 196(1)(c) finančne uredbe, ampak tudi dokaze o njihovi enakovrednosti v skladu s členom 197(2)(c) te uredbe. Dokaz naj bi bil enakovreden, če ustreza dokazu, ki se zahteva od pravne osebe, in v tem smislu vsebuje informacije, ki se zahtevajo s členom 196(1)(c) navedene uredbe.
34 Po mnenju Komisije pa se v izpodbijanem sklepu ne presoja enakovrednosti finančne sposobnosti svetov sovložnikov in finančne sposobnosti pravne osebe, saj navedena sveta ne moreta dokazati navedene sposobnosti na podlagi člena 198 finančne uredbe. V zvezi s tem naj ta sveta ne bi dokazala, da imata finančna sredstva, s katerimi lahko prosto razpolagata.
35 Opozoriti je treba, da člen 198(2) finančne uredbe določa, da mora vložnik imeti „stalna in zadostna finančna sredstva za izvajanje svoje dejavnosti v celotnem obdobju, za katero so nepovratna sredstva dodeljena, ter prispevati k njihovemu financiranju (v nadaljnjem besedilu: finančna sposobnost)“. V skladu z odstavkom 4 tega člena se finančna sposobnost preveri zlasti na podlagi analize vseh informacij ali dokazil iz člena 196 finančne uredbe, ki se nanaša na vsebino vlog za nepovratna sredstva, vključno z izkazom poslovnega izida in bilanco stanja za največ zadnja tri proračunska leta, za katera je bil pripravljen zaključni račun.
36 Poleg tega člen 197(2)(c) finančne uredbe določa, da lahko subjekti, ki niso pravne osebe, sodelujejo v razpisu za zbiranje predlogov, če nudijo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe. V zvezi s tem mora vložnik imeti finančne sposobnosti, enakovredne sposobnostim pravnih oseb, in prek svojih predstavnikov dokazati, da so ti pogoji izpolnjeni.
37 Glede na vsebino člena 197(2)(c) finančne uredbe, katerega cilj je subjektom, ki niso pravne osebe, omogočiti, da enako kot pravne osebe sodelujejo v razpisih za zbiranje predlogov Unije, informacij in dokazil iz člena 196(1)(c) te uredbe – ki so potrebni za dokazovanje finančne sposobnosti v okviru vloge za nepovratna sredstva in vključujejo zlasti izkaz poslovnega izida in bilanco stanja za največ zadnja tri proračunska leta, za katera je bil pripravljen zaključni račun – ni mogoče razlagati tako, da je obstoj te sposobnosti mogoče dokazati zgolj s temi elementi.
38 Poleg tega bi razlaga člena 197(2)(c) finančne uredbe, katere posledica bi bila, da bi se subjektom, ki niso pravne osebe, naložila predložitev dokazov, ki so navadno povezani s pravno osebnostjo, ogrozila polni učinek te določbe, ker bi ustvarila ovire za sodelovanje teh subjektov v vlogah za nepovratna sredstva.
39 Čeprav mora biti omogočeno dokazovanje finančne sposobnosti, enakovredne sposobnosti pravne osebe, z drugimi sredstvi, kot so tista, ki so primeroma navedena v členu 196(1)(c) finančne uredbe, pa morajo elementi, predloženi za dokaz obstoja take sposobnosti, vseeno omogočati, da se preveri, ali lahko subjekt, ki ni pravna oseba, nudi enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot pravna oseba, kot to izhaja iz besedila člena 197(2)(c) finančne uredbe.
40 V obravnavanem primeru je Komisija v izpodbijanem sklepu ocenila, da sveta sovložnika ne izpolnjujeta pogojev iz člena 197(2)(c) finančne uredbe in točke 8.1 razpisa za zbiranje predlogov – na podlagi katere morajo biti vložniki, glavni vložniki in sovložniki dovolj finančno sposobni, da izvajajo svoje dejavnosti v celotnem obdobju trajanja ukrepa in po potrebi prispevajo k njegovem financiranju – zgolj zato, ker navedena sveta nimata ne letnih računovodskih izkazov (bilance stanja in/ali izkaza poslovnega izida) ne bančnega računa (glej točko 17 zgoraj). Tako je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da Komisija meni, da je za dokazovanje znatne finančne sposobnosti treba predložiti dokaze, povezane z obstojem letnih računovodskih izkazov (bilance stanja in/ali izkaza poslovnega izida) ali bančnega računa.
41 Kot pa je ugotovljeno v točkah od 36 do 39 zgoraj, člen 197(2)(c) v povezavi s členom 196(1)(c) finančne uredbe ne določa, da so elementi, s katerimi je mogoče dokazati finančno sposobnost subjektov, ki niso pravne osebe, omejeni na dokaze o tem, da imajo letne računovodske izkaze (bilanco stanja in/ali izkaz poslovnega izida) ali lastne bančne račune.
42 Zato je bil izpodbijani sklep sprejet v nasprotju s členom 197(2)(c) finančne uredbe.
43 Poleg tega in kljub trditvam Komisije, da med drugim sveta sovložnika nista mogla predložiti dokazov o svoji finančni sposobnosti, je treba navesti, da izpodbijani sklep ne temelji na tej okoliščini, ki v njem ni navedena, in zato v njem ni pojasnjeno, zakaj elementi, ki jih je tožeča stranka predložila v imenu konzorcija, niso dopustni dokazi o finančni sposobnosti v smislu člena 197(2)(c) finančne uredbe.
44 Iz navedenega izhaja, da je treba tožbenemu razlogu, ki se nanaša na kršitev člena 197(2)(c) finančne uredbe v povezavi s točko 8.1 razpisa za zbiranje predlogov, ugoditi.
45 Zato je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba preučiti drugi in tretji tožbeni razlog ter vprašanje, postavljeno na obravnavi, v zvezi z domnevno spremembo zneska prvotno predložene vloge za nepovratna sredstva.
Stroški
46 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Komisija ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške tožeče stranke.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)
razsodilo:
1. Sklep Evropske komisije z dne 14. aprila 2021 o zavrnitvi vloge za nepovratna sredstva, ki jo je v okviru razpisa za zbiranje predlogov VP/2020/008 vložila družba EWC Academy GmbH, se razglasi za ničen.
2. Komisija poleg svojih stroškov nosi stroške družbe EWC Academy.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 21. decembra 2022.
Podpisi