Language of document : ECLI:EU:T:2010:69

Zadeva T-409/06

Sun Sang Kong Yuen Shoes Factory (Hui Yang) Corp. Ltd

proti

Svetu Evropske unije

„Damping – Uvoz obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Kitajske in Vietnama – Tržnogospodarska obravnava podjetja – Vzorčenje – Nesodelovanje – Pravica do obrambe – Škoda – Obveznost obrazložitve“

Povzetek sodbe

1.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Določitev normalne vrednosti – Uporaba dostopnih podatkov, če podjetje zavrne sodelovanje

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 18)

2.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Protidampinški postopek – Pravica do obrambe – Posredovanje dokumenta o dokončnem razkritju podjetjem s strani Komisije

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 20(2) in (4))

3.      Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do obrambe – Spoštovanje v okviru upravnih postopkov – Protidamping – Obveznost institucij, da obveščajo zadevna podjetja – Dodaten dokument o dokončnem razkritju

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 20(5))

4.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Škoda – Upoštevno obdobje

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 3(2))

5.      Skupna trgovinska politika – Zaščita pred dampingom – Stopnja dampinga – Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno

(Uredba Sveta št. 384/96, člen 2(10))

1.      Člen 18 osnovne protidampinške uredbe št. 384/96 pomeni prenos v pravo Skupnosti točke 6.8 Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 in Priloge II k njemu in razlagati ga je treba kolikor je le mogoče v skladu z njima. V zvezi s tem je treba navesti, da je uporaba dostopnih podatkov upravičena, če podjetje noče sodelovati ali če je predložilo napačne ali zavajajoče informacije, saj na podlagi člena 18(1), drugi stavek, osnovne uredbe naklepno ravnanje ni nujni pogoj.

Koliko si je zadevna stranka prizadevala predložiti neke informacije, se namreč ne odraža nujno v kakovosti predloženih informacij in nikakor ni edini odločilen element. Če Komisija na koncu ni pridobila zahtevanih informacij, ima torej pravico uporabiti dostopne podatke, ki se nanašajo na zahtevane informacije.

Ta presoja je podprta s členom 18(3) osnovne uredbe, v skladu s katerim se predložene informacije ne smejo zanemariti, čeprav niso idealne v vseh pogledih, pod pogojem, da niso takšne, da bi povzročile pretirane težave pri doseganju razumno pravilnih ugotovitev, da so ustrezno in pravočasno predložene, da so preverljive in da je zainteresirana stranka delovala po svojih najboljših zmožnostih. To, da je delovala po svojih najboljših zmožnostih, je torej eden izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi bila Komisija dolžna upoštevati nepopolne informacije.

Če proizvajalec, zoper katerega je uvedena protidampinška preiskava – čeprav je imel podatke o celotni količini svojega izvoza na trg Skupnosti – Komisiji v upravnem postopku predloži protislovne podatke glede prodaje za izvoz, ni mogoče šteti, da je deloval po svojih najboljših zmožnostih. V teh okoliščinah Komisija pri izračunu izvozne cene ni dolžna upoštevati seznamov prodaj na trg Skupnosti, če bi uporaba vseh v njej navedenih podatkov nujno vodila do nepravilnega rezultata.

(Glej točke od 103 do 106.)

2.      Podjetjem, ki jih zadeva preiskava, na podlagi katere bo sprejeta protidampinška uredba, mora biti med upravnim postopkom omogočeno, da primerno predstavijo svoja stališča o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokaznih elementih, ki jih Komisija navaja v podporo svoji trditvi o obstoju dampinga in škode, ki naj bi s tem nastala.

V teh okoliščinah nepopolnost dokončnega razkritja, ki so ga stranke zahtevale na podlagi člena 20(2) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96, povzroči nezakonitost uredbe o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev samo, če zainteresirane stranke zaradi te opustitve niso mogle primerno braniti svojih interesov. To bi bilo med drugim v primeru, če bi se opustitev nanašala na dejstva ali preudarke, različne od tistih, ki so bili uporabljeni pri začasnih ukrepih, čemur je treba v skladu s to določbo v dokumentu o dokončnem razkritju posvetiti posebno pozornost. Tako je tudi v primeru, če bi se opustitev nanašala na dejstva ali preudarke, različne od tistih, s katerimi je utemeljena odločitev, ki jo sprejme Komisija ali Svet po predložitvi dokumenta o dokončnem razkritju, kot je razvidno iz člena 20(4), zadnji stavek, te osnovne uredbe.

Vendar dejstvo, da je Komisija svojo analizo spremenila po tem, ko so zainteresirane stranke podale pripombe glede dokumenta o dokončnem razkritju, samo po sebi ne pomeni kršitve pravice do obrambe. Kot je razvidno iz člena 20(4), zadnji stavek, osnovne uredbe, dokument o dokončnem razkritju namreč ne onemogoča, da bi Komisija ali Svet sprejela poznejšo odločitev. Ta določba nalaga Komisiji le dolžnost, da v najkrajšem času razkrije dejstva in ugotovitve, ki se razlikujejo od tistih, na katerih je temeljil njen prvotni pristop, ki je vsebovan v dokumentu o dokončnem razkritju. Zato je, da bi se presodilo, ali je Komisija spoštovala pravice tožečih strank, ki izhajajo iz člena 20(4), zadnji stavek, osnovne uredbe, treba preveriti še, ali jih je obvestila o dejstvih in ugotovitvah, uporabljenih pri novi analizi škode in oblike ukrepov, potrebnih za njeno odpravo, če se razlikujejo od uporabljenih v dokumentu o dokončnem razkritju.

(Glej točke 134, 135, 140 in 141.)

3.      Komisija je s tem, da je proizvajalcu, zoper katerega je uvedena protidampinška preiskava, določila rok za predložitev pripomb glede dodatnega dokumenta o dokončnem razkritju, ki je krajši od deset dni, kršila člen 20(5) osnovne protidampinške uredbe št. 384/96. Vendar ta okoliščina sama po sebi ne more povzročiti ničnosti izpodbijane uredbe. Dokazati je treba namreč tudi, da je dejstvo, da je tožeča stranka imela na voljo krajši rok od zakonskega, lahko konkretno vplivalo na njeno pravico do obrambe v zadevnem postopku.

(Glej točko 147.)

4.      Uvedba protidampinških dajatev ne pomeni sankcije za predhodno ravnanje, temveč zaščitni ukrep zoper nelojalno konkurenco, ki izhaja iz dampinga. Zato je treba za določitev protidampinških dajatev, ki ščitijo industrijo Skupnosti pred dampingom, preiskavo opraviti na podlagi kar najbolj aktualnih informacij.

Kadar instituciji Skupnosti ugotovita, da se uvoz proizvodov, za katere je do nedavnega veljala količinska omejitev, poveča po prenehanju veljavnosti teh omejitev, lahko to povečanje upoštevata pri presoji škode, ki nastane industriji Skupnosti.

(Glej točki 157 in 158.)

5.      Če v okviru protidampinškega postopka zadevni proizvod zajema široko paleto proizvodov, med katerimi so velike razlike glede lastnosti in cen, se lahko izkaže, da jih je treba razvrstiti v bolj ali manj homogene kategorije. Cilj te razvrstitve je, da se omogoči pravična primerjava med primerljivimi proizvodi in da se tako izogne nepravilnemu izračunu stopnje dampinga in škode zaradi neprimernih primerjav.

(Glej točko 172.)