Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. junija 2021 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof - Nemčija) – Frank Peterson/Google LLC, YouTube LLC, YouTube Inc., Google Germany GmbH (C‑682/18) in Elsevier Inc./Cyando AG (C‑683/18),
(Združeni zadevi C-682/18 in C-683/18)1
(Predhodno odločanje – Intelektualna lastnina – Avtorska pravica in sorodne pravice – Dajanje na voljo in upravljanje platforme za deljenje videov oziroma platforme za gostovanje in deljenje datotek – Odgovornost upravljavca za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki jih storijo uporabniki njegove platforme – Direktiva 2001/29/ES – Člen 3 in člen 8(3) – Pojem ‚priobčitev javnosti‘ – Direktiva 2000/31/ES – Člena 14 in 15 – Pogoji za upravičenost do oprostitve odgovornosti – Neobstoj seznanjenosti s konkretnimi kršitvami – Obvestitev o takih kršitvah kot pogoj za pridobitev sodne odredbe)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesgerichtshof
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: Frank Peterson (C-682/18), Elsevier Inc. (C‑683/18)
Tožene stranke: Google LLC, YouTube LLC, YouTube Inc., Google Germany GmbH (C-682/18), Cyando AG (C‑683/18)
Izrek
Člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da upravljavec platforme za deljenje videov oziroma platforme za gostovanje in deljenje datotek, na kateri lahko uporabniki nezakonito dajo varovane vsebine na voljo javnosti, ne izvaja „priobčitve“ teh vsebin „javnosti“ v smislu te določbe, razen če poleg zgolj dajanja na voljo platforme prispeva k temu, da se javnosti dostop do takih vsebin omogoči ob kršitvi avtorske pravice. Za to gre zlasti, če je ta upravljavec konkretno seznanjen z nezakonitim dajanjem varovane vsebine na voljo na njegovi platformi in je nemudoma ne zbriše ali onemogoči dostopa do nje, če navedeni upravljavec, čeprav ve ali bi moral vedeti, da na splošno uporabniki njegove platforme prek te platforme nezakonito dajejo varovane vsebine na voljo javnosti, ne izvaja ustreznih tehničnih ukrepov, ki se lahko od običajno skrbnega upravljavca v njegovem položaju pričakujejo za verodostojno in učinkovito zoperstavljanje kršitvam avtorske pravice na tej platformi, ali če sodeluje pri izbiri varovanih vsebin, ki se nezakonito priobčijo javnosti, na svoji platformi zagotavlja orodja, namenjena posebej nezakonitemu deljenju takih vsebin, ali vedé spodbuja taka deljenja, kar je lahko razvidno iz okoliščine, da je upravljavec sprejel poslovni model, ki uporabnike njegove platforme spodbuja k temu, da varovana dela na tej platformi nezakonito priobčijo javnosti.
Člen 14(1) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) je treba razlagati tako, da dejavnost upravljavca platforme za deljenje videov ali platforme za gostovanje in deljenje datotek spada na področje uporabe te določbe, če ta upravljavec nima dejavne vloge, zaradi katere bi lahko poznal ali nadzoroval vsebine, naložene na njegovo platformo.
Člen 14(1)(a) Direktive 2000/31 je treba razlagati tako, da mora tak upravljavec, da bi bil na podlagi te določbe izključen iz upravičenosti do oprostitve odgovornosti iz tega člena 14(1), vedeti za konkretna nezakonita dejanja svojih uporabnikov v zvezi z varovanimi vsebinami, ki so bile naložene na njegovo platformo.
Člen 8(3) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da lahko imetnik avtorske ali sorodne pravice izdajo sodne odredbe proti posredniku, katerega storitev je tretja oseba uporabila za kršitev pravice tega imetnika, ne da bi ta posrednik vedel za to kršitev v smislu člena 14(1)(a) Direktive 2000/31, v skladu z nacionalnim pravom zahteva le, če je bil pred začetkom sodnega postopka navedeni posrednik o tej kršitvi predhodno obveščen in ta ni nemudoma ukrepal, da bi odstranil zadevno vsebino ali blokiral dostop do nje in zagotovil, da se take kršitve ne ponovijo. Vendar se morajo nacionalna sodišča pri uporabi takega pogoja prepričati, da ta ne povzroči, da bi se dejansko prenehanje kršitve odložilo tako, da bi se s tem temu imetniku povzročila nesorazmerna škoda.
____________
1 UL C 82, 4.3.2019.