SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 18. oktobra 2018(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Toplotni stabilizatorji – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Odločba, s katero se spreminja prvotna odločba – Ničnostna tožba – Pravni interes – Dopustnost – Globe – Zgornja meja 10 % – Skupina družb – Enako obravnavanje“
V zadevi T‑640/16,
GEA Group AG s sedežem v Düsseldorfu (Nemčija), ki jo zastopajo I. du Mont in G. Schiffers, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo P. Rossi, A. Biolan in V. Bottka, agenti,
tožena stranka,
zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2016) 3920 final z dne 29. junija 2016 o spremembi Odločbe Komisije C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji),
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi D. Gratsias, predsednik, I. Labucka (poročevalka), sodnica, in I. Ulloa Rubio, sodnik,
sodna tajnica: N. Schall, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 1. februarja 2018
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba GEA Group AG, je leta 2005 nastala z združitvijo družbe Metallgesellschaft AG (v nadaljevanju: MG) in neke druge družbe. Družba MG je bila krovna družba, ki je imela pred letom 2000 neposredno ali prek hčerinskih družb v lasti družbi Chemson Gesellschaft für Polymer-Additive mbH (v nadaljevanju: OCG) in Polymer-Additive Produktions- und Vertriebs GmbH (v nadaljevanju: OCA).
2 Družba MG je 17. maja 2000 odsvojila družbo OCG, ki se je preimenovala v Aachener Chemische Werke Gesellschaft für glastechnische Produkte und Verfahren mbH (v nadaljevanju: ACW).
3 Po prenehanju družbe OCA maja 2000 je njene dejavnosti prevzela družba, ki se je od 30. avgusta 2000 imenovala Chemson Polymer-Additive AG (v nadaljevanju: CPA), ki sedaj ni več članica skupine, katere krovna družba je bila tožeča stranka.
Zadeva T‑45/10
4 Komisija je z Odločbo C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji) (v nadaljevanju: odločba iz leta 2009) ugotovila, da so nekatera podjetja kršila člen 81 ES in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s tem, da so bila udeležena pri dveh skupinah protikonkurenčnih sporazumov in usklajenih ravnanj, ki so zajemali ozemlje EGP, in sicer, prvič, v sektorju kositrnih stabilizatorjev, in drugič, v sektorju epoksidiranega sojinega olja in estrov (v nadaljevanju: sektor ESBO/estri).
5 V členu 1(2)(k) odločbe iz leta 2009 je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka odgovorna za kršitve, ki so bile na trgu sektorja ESBO/estri storjene od 11. septembra 1991 do 17. maja 2000.
6 Njena odgovornost kot naslednice družbe MG je bila ugotovljena za celotno obdobje kršitve za kršitve, ki sta jih v obdobju od 11. septembra 1991 do 17. maja 2000 storili družba OCG in od 13. marca 1997 do 17. maja 2000 družba OCA.
7 Poleg tega je bila družba ACW kot naslednica družbe OCG sankcionirana, prvič, za kršitev, ki jo je družba OCG storila v celotnem obdobju kršitve, to je od 11. septembra 1991 do 17. maja 2000, in drugič, za kršitev, ki jo je družba OCA storila od 30. septembra 1999 do 17. maja 2000, medtem ko je bila ta družba v 100 % lasti družbe OCG.
8 Poleg tega je bila družba CPA kot naslednica družbe OCA sankcionirana, prvič, za kršitev, ki jo je družba OCA storila od 13. marca 1997 do 17. maja 2000, in drugič, za kršitev, ki jo je družba OCG storila od 30. septembra 1995 do 30. septembra 1999, medtem ko je bila ta družba v 100 % lasti družbe OCA. Člen 2, drugi odstavek, odločbe iz leta 2009 določa:
„Za kršitev oziroma kršitve v sektorju ESBO/estri se naložijo naslednje globe:
[…]
(31) [Tožeča stranka], družba [ACW] in družba [CPA] so solidarno odgovorne za plačilo 1.913.971 [EUR];
(32) [Tožeča stranka] in družba [ACW] sta […] solidarno odgovorni za plačilo 1.432.229 [EUR];
[…]“
9 Tožeča stranka je 28. januarja 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo zoper odločbo iz leta 2009.
10 Splošno sodišče je s sodbo z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑45/10, neobjavljena, EU:T:2015:507) tožbo tožeče stranke zavrnilo.
Zadeva T‑189/10
11 Družba ACW je 15. decembra 2009 Evropsko komisijo opozorila na dejstvo, da globa, ki ji je bila naložena z odločbo iz leta 2009, presega dovoljeno zgornjo mejo 10 % njenega prometa (v nadaljevanju: zgornja meja 10 %) iz člena 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).
12 Ker je globa, ki je bila naložena družbi ACW, presegala zgornjo mejo 10 %, je Komisija 8. februarja 2010 sprejela Sklep C(2010) 727 final o spremembi odločbe [iz leta 2009] (v nadaljevanju: sklep iz leta 2010).
13 V sklepu iz leta 2010 je Komisija ugotovila, da globa, ki je bila naložena družbi ACW, v prvem delu solidarno s tožečo stranko in družbo CPA ter v drugem delu solidarno s tožečo stranko, presega zgornjo mejo 10 %, zaradi česar je treba odločbo iz leta 2009 spremeniti (glej točko 2 obrazložitve sklepa iz leta 2010).
14 Komisija je v njem pojasnila tudi, da globa, naložena tožeči stranki in družbi CPA ostane enaka, globo, naloženo družbi ACW, pa je treba zmanjšati, in da sklep iz leta 2010 ne vpliva na druge naslovnike odločbe iz leta 2009.
15 S členom 1 sklepa iz leta 2010 je bil člen 2, drugi odstavek, odločbe iz leta 2009 spremenjen tako:
„Člen 2, [točka] (31), se nadomesti z naslednjim besedilom:
,(31)(a) [Tožeča stranka], družba [ACW] in družba [CPA] so [solidarno] odgovorne za plačilo 1.086.129 [EUR];
(31)(b) [Tožeča stranka] in družba [CPA] sta [solidarno] odgovorni za plačilo 827.842 [EUR].‘
Člen 2, [točka] (32), se nadomesti z naslednjim besedilom:
,(32) [Tožeča stranka] je odgovorna za plačilo 1.432.229 [EUR].‘“
16 Tožeča stranka je v sodno tajništvo Splošnega sodišča 20. aprila 2010 vložila tožbo zoper sklep iz leta 2010 in Splošnemu sodišču podredno predlagala, naj spremeni znesek globe, ki ji je bila naložena.
17 Splošno sodišče je s sodbo z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑189/10, EU:T:2015:504), sklep iz leta 2010 razglasilo za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko. Splošno sodišče je presodilo, da je Komisija s tem, da je sklep iz leta 2010 sprejela, ne da bi ji prej dala možnost, da se izjavi, kršila pravico tožeče stranke do obrambe.
Izpodbijani sklep
18 Komisija je z dopisom z dne 5. februarja 2016 tožečo stranko obvestila o svoji nameri, da sprejme nov sklep, in je družbe ACW, CPA in tožečo stranko pozvala, naj predložijo svoja stališča.
19 Tožeča stranka je svoje pisno stališče Komisiji posredovala 24. marca 2016.
20 Komisija je na stališče tožeče stranke odgovorila z dopisom z dne 2. maja 2016.
21 Komisija je 29. junija 2016 sprejela Sklep C(2016) 3920 final o spremembi odločbe iz leta 2009 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).
22 V členu 1 izpodbijanega sklepa je bilo brez sprememb povzeto besedilo člena 1 sklepa iz leta 2010, navedeno v točki 15 zgoraj, s katerim je bil spremenjen člen 2, drugi odstavek, odločbe iz leta 2009.
23 S členom 2 izpodbijanega sklepa je bil rok za plačilo glob določen na 10. maj 2010.
Postopek in predlogi strank
24 Tožeča stranka je 8. septembra 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
25 Tožeča stranka je k tožbi priložila stališče Komisije z dne 18. marca 2013, ki ga je ta podala v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča v zvezi z morebitno združitvijo zadev T‑45/10 in T‑189/10 v postopkih, ki sta se nanašala na ti zadevi (v nadaljevanju: priloga A.9).
26 Predsednik Splošnega sodišča je 22. septembra 2016 odredil ukrep procesnega vodstva, s katerim je tožečo stranko zaprosil za pojasnilo, ali je Komisija soglašala s predložitvijo priloge A.9.
27 Tožeča stranka je 27. septembra 2016 Splošno sodišče obvestila, da Komisije ni zaprosila za soglasje za predložitev priloge A.9.
28 Predsednik petega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 28. septembra 2016 odločil, da se priloge A.9 k tožbi ne izloči iz spisa zadeve, ker, prvič, zadevni dokument izhaja iz prejšnjega postopka, ki je v zadevi T‑189/10 potekal med istima glavnima strankama, drugič, je zadeva T‑640/16 povezana z zadevama T‑45/10 in T‑189/10, saj je izpodbijani sklep v obravnavani zadevi posledica razglasitve ničnosti sklepa iz leta 2010 v zadevi T‑189/10, in tretjič, se priloga A.9 nanaša na odgovor Komisije na ukrep procesnega vodstva, ki ga je Splošno sodišče odredilo v zadevah T‑45/10 in T‑189/10.
29 Stranke so na obravnavi 1. februarja 2018 ustno podale stališča in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.
30 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– podredno, zmanjša globo in določi nov rok, ki se izteče po sprejetju izpodbijanega sklepa, za plačilo globe in za določitev začetka teka zamudnih obresti;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
31 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno;
– podredno, tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
32 Tožeča stranka s tožbo Splošnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razglasi za ničen, in podredno, naj spremeni globo, ki ji je bila naložena.
33 Komisija v odgovoru na tožbo trdi, da je tožba nedopustna.
34 Ker je tožeča stranka primarno predlagala razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, je treba podredni predlog tožeče stranke za znižanje globe, ki ji je bila naložena, obravnavati le v primeru, da se primarnemu predlogu ne ugodi.
Dopustnost
35 Po mnenju Komisije tožeča stranka nima nobenega interesa, da bi predlagala razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa.
36 Po eni strani poudarja, da v izpodbijanem sklepu ni ugotovila nobene nove kršitve, ki bi jo očitala tožeči stranki, in ni spremenila globe, ki ji je bila naložena z odločbo iz leta 2009, ki je v zvezi s tožečo stranko po sodbi z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑45/10, neobjavljena, EU:T:2015:507), postala pravnomočna.
37 Tako po mnenju Komisije tožeča stranka od razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa ne more imeti nobene koristi, ker mora v vsakem primeru plačati globo, za plačilo katere je zavezana na podlagi odločbe iz leta 2009.
38 Dodaja, da bi bilo lahko glede na sodbo z dne 6. oktobra 2015, Corporación Empresarial de Materiales de Construcción/Komisija (T‑250/12, EU:T:2015:749, točki 47 in 48), drugače le, če bi lahko tožeča stranka poleg globe izpodbijala tudi sodelovanje pri kršitvi.
39 Po drugi strani naj globe, ki je bila solidarno naložena družbama ACW in CPA ter tožeči stranki, ne bi bilo mogoče spremeniti, ker izhaja iz sklepa iz leta 2010, ki je za družbi ACW in CPA prav tako postal pravnomočen.
40 Komisija poudarja, da tožeča stranka od družb ACW in CPA za to, da bi se plačali preostali zneski, ki so dolgovani na podlagi odločbe iz leta 2009, ne more zahtevati, naj sprejmeta odgovornost, ki je večja ali drugačna od tiste, ki je bila določena s sklepom iz leta 2010.
41 Tožeča stranka trdi, da ima kot naslovnica izpodbijanega sklepa procesno upravičenje.
42 Dodaja, da ima tudi pravni interes, ker naj bi morala Komisija v primeru razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa vrniti globo, ki jo je plačala 22. julija 2016.
43 Tožeča stranka v zvezi z argumenti, ki jih je Komisija navedla v zvezi z nedopustnostjo tožbe, meni, da je to razlogovanje napačno. Prvič, temeljilo naj bi na premisi, da odločba iz leta 2009 predstavlja pravno podlago za izterjavo globe.
44 Po mnenju tožeče stranke je mogoče dejstvo, da je Komisija sprejela izpodbijani sklep, pojasniti le s tem, da je bil sklep iz leta 2010, ki je „nadomestil“ odločbo iz leta 2009, razglašen za ničen s sodbo z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑189/10, EU:T:2015:504).
45 Tako je morala Komisija proti tožeči stranki sprejeti nov meritoren sklep, da bi si zagotovila pravno podlago za naložitev globe.
46 Zato naj nobeno sklicevanje na odločbo iz leta 2009 ne bi moglo vplivati na dopustnost te tožbe.
47 Tožeča stranka trdi, drugič, da bi bilo treba, tudi če bi se ugotovilo, da je tožba nedopustna, ugotoviti nedopustnost tožbe tudi v zadevi T‑189/10, ker je moralo Splošno sodišče dopustnost te tožbe preučiti po uradni dolžnosti. Ker pa do tega ni prišlo, tudi za to tožbo ni mogoče šteti, da je nedopustna.
48 Tožeča stranka trdi, tretjič, da ima pravni interes, da se Splošno sodišče izreče o izreku odločbe iz leta 2009, kakor je bil nadomeščen s sklepom iz leta 2010 in povzet v izpodbijanem sklepu, ker se Splošno sodišče v zadevi T‑45/10 ni moglo izreči o solidarni odgovornosti družb, ki so bile določene v izreku odločbe iz leta 2009, in to še toliko manj po razglasitvi ničnosti sklepa iz leta 2010.
49 Četrtič, razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa naj bi po eni strani Komisijo zavezovala k ponovni določitvi solidarnih odgovornosti tožeče stranke, da bi tako „bolje“ razdelila globo, in bi lahko po drugi strani pomenila podlago za odškodninsko tožbo pred Splošnim sodiščem.
50 Petič, tožeča stranka poudarja, da se s tožbo ne izpodbija zgolj „nove razdelitve odgovornosti“, temveč tudi naložitev glob zoper njo ter postopek, na podlagi katerega je bil sprejet izpodbijani sklep, in določitev roka za plačilo teh glob.
51 V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da Komisija za namene presoje dopustnosti tožbe ne izpodbija dejstva, da ima tožeča stranka procesno upravičenje, o čemer tako ali tako ni mogoče resno razpravljati, ker je naslovnica izpodbijanega sklepa.
52 Vendar pa se Komisija opira na to, da tožeča stranka nima pravnega interesa.
53 V skladu z ustaljeno sodno prakso je ničnostna tožba, ki jo sproži fizična ali pravna oseba, dopustna le, če ima tožeča stranka interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, pri čemer tak interes obstaja, kadar lahko razglasitev ničnosti tega akta stranki, ki jo je predlagala, s svojim rezultatom prinese korist (glej sodbe z dne 13. julija 2000, Parlament/Richard, C‑174/99 P, EU:C:2000:412, točka 33 in navedena sodna praksa; z dne 10. septembra 2009, Akzo Nobel in drugi/Komisija, C‑97/08 P, EU:C:2009:536, točka 33 in navedena sodna praksa, ter z dne 28. septembra 2004, MCI/Komisija, T‑310/00, EU:T:2004:275, točka 44 in navedena sodna praksa).
54 Da bi se lahko presodilo, ali ima tožeča stranka interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, je treba najprej opozoriti, da je bilo na podlagi člena 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009 tožeči stranki naloženo, prvič, plačilo globe 1.913.971 EUR, solidarno z družbama ACW in CPA, ter drugič, plačilo globe 1.432.229 EUR, solidarno z družbo ACW.
55 Ti globi sta se nanašali na kršitev, pri kateri sta sodelovali, prvič, podjetje v smislu konkurenčnega prava Evropske unije, ki so ga od 30. septembra 1995 do 17. maja 2000 sestavljale tožeča stranka ter družbi ACW in CPA, ter drugič, podjetje v smislu konkurenčnega prava Unije, ki sta ga od 11. septembra 1991 do 29. septembra 1995 sestavljali tožeča stranka in družba ACW.
56 Zato zaradi solidarnosti obveznosti za plačilo globe iz navedenih določb ni sporno, da je lahko Komisija na podlagi člena 2, točka 31, odločbe iz leta 2009 od tožeče stranke pravilno zahtevala plačilo globe 1.913.971 EUR in na podlagi člena 2, točka 32, iste odločbe plačilo zneska 1.432.229 EUR.
57 Naložitev solidarne obveznosti namreč pomeni, da lahko Komisija od vsakega solidarnega dolžnika zahteva plačilo celotnega dolgovanega zneska.
58 S sklepom iz leta 2010 obseg te obveznosti glede tožeče stranke ni bil spremenjen.
59 S sklepom iz leta 2010 je namreč Komisija želela le popraviti napako pri uporabi zgornje meje 10 % pri družbi ACW, kar je na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 morala storiti.
60 S tem namenom je Komisija v sklepu iz leta 2010 zgornjo mejo 10 % uporabila za skupni znesek glob, ki so bile naložene družbi ACW, in je zato ta znesek znižala na 1.086.129 EUR.
61 Da bi dosegla to znižanje, je Komisija ta celoten znesek obravnavala kot globo, za katere plačilo je bila družba ACW solidarno odgovorna zaradi kršitve, pri kateri so tožeča stranka ter družbi ACW in CPA sodelovale od 30. septembra 1995 do 17. maja 2000, za plačilo preostanka globe, to je 827.842 EUR, pa sta bili solidarno zavezani le tožeča stranka in družba CPA (člen 2, točka 31, (a) in (b), odločbe iz leta 2009, kakor je bila spremenjena s sklepom iz leta 2010).
62 Poleg tega je Komisija tožeči stranki individualno naložila globo 1.432.229 EUR zaradi kršitve, pri kateri je v obdobju od 11. septembra 1991 do 29. septembra 1995 sodelovala skupaj z družbo ACW, saj je bil najvišji znesek, ki ga je bilo mogoče od družbe ACW terjati ob uporabi zgornje meje 10 %, dosežen že s prvo globo (člen 2, točka 32, odločbe iz leta 2009, kakor je bila spremenjena s sklepom iz leta 2010).
63 Zato se je obveznost tožeče stranke za plačilo Komisiji vsekakor nanašala na zneske, ki so bili popolnoma enaki tistim, ki so ji bili prvotno naloženi z odločbo iz leta 2009.
64 S sklepom iz leta 2010 je bilo spremenjeno le zunanje razmerje med solidarnimi dolžnicami, to je tožečo stranko ter družbama ACW in CPA, za plačilo vsake od teh glob. Po eni strani sta v zvezi s prvo od teh glob družbi ACW in CPA solidarni dolžnici skupaj s tožečo stranko le še za znesek v višini 1.086.129, za plačilo preostalega zneska, to je 827.842, pa je skupaj s tožečo stranko solidarno odgovorna le družba CPA. Po drugi strani je v zvezi z drugo globo tožeča stranka postala edina dolžnica za znesek, ki ga je treba plačati iz tega naslova, to je 1.432.229 EUR.
65 Poleg tega je treba spomniti, da je tožeča stranka zaporedoma vložila tožbo zoper odločbo iz leta 2009, ki je bila vpisana pod številko T‑45/10, in tožbo zoper sklep iz leta 2010, ki je bila vpisana pod številko T‑189/10. Z različnima sodbama, ki sta bili izrečeni istega dne, je Splošno sodišče zavrnilo prvo tožbo oziroma razglasilo ničnost sklepa iz leta 2010, ker je ugodilo tožbenemu razlogu, da je bila tožeči stranki kršena pravica do obrambe.
66 Čeprav je, kot trdi Komisija, to, da je Splošno sodišče s sodbo z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑45/10, neobjavljena, EU:T:2015:507), zavrnilo tožbo tožeče stranke, zaradi dejstva, da zoper to tožbo ni bila vložena pritožba, učinkovalo tako, da je presoja Komisije, ki se nanaša na to, da je tožeča stranka odgovorna, ker je med kršitvijo spadala v okvir istega podjetja v smislu konkurenčnega prava Unije, ki je bilo sestavljeno iz družb ACW in CPA ter nje same, postala pravnomočna, pa to ne more veljati za določitev solidarne odgovornosti za plačilo glob, ki so jih te družbe morale plačati na podlagi člena 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009. Ta del odločbe iz leta 2009 je bil namreč spremenjen s sklepom iz leta 2010, potem ko je tožeča stranka vložila tožbo v zadevi T‑45/10.
67 Zaradi učinka retroaktivnosti je sicer ničnost sklepa iz leta 2010, ki je bila izrečena v zadevi T‑189/10, učinkovala tako, da je vzpostavila stanje, kakršno je bilo pred tem sklepom, torej tako, da je ponovno začel veljati člen 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009, v svoji prvotni različici.
68 Vendar pa je po tej razglasitvi ničnosti Komisija sprejela izpodbijani sklep, katerega izrek, ki je popolnoma enak kot izrek sklepa iz leta 2010, je ponovno spremenil člen 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009.
69 V zvezi s tem je treba v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, ugotoviti, da je razglasitev ničnosti sklepa iz leta 2010 vplivala na pravni položaj družb ACW in CPA – kot tudi na pravni položaj tožeče stranke – čeprav nista bili stranki v postopku s tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sklep iz leta 2010.
70 Po eni strani je treba namreč opozoriti, da postanejo sodbe o razglasitvi ničnosti po pravu Unije pravnomočne (sodba z dne 14. septembra 1999, Komisija/AssiDomän Kraft Products in drugi, C‑310/97 P, EU:C:1999:407, točka 54).
71 Po drugi strani je pravni položaj družb ACW in CPA, kar zadeva določbe, ki so bile razglašene za nične, povezan s pravnim položajem tožeče stranke, ker se s temi določbami določa znesek glob, ki jim jih je bilo treba naložiti za kršitve, za katere so solidarno odgovorne, in oblikuje zunanja razmerja solidarnosti med temi družbami glede teh glob (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 10. aprila 2014, Komisija in drugi/Siemens Österreich in drugi, od C‑231/11 P do C‑233/11 P, EU:C:2014:256, točke od 41 do 52).
72 S členom 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009, kakor je bil spremenjen s sklepom iz leta 2010, so se spremenili pravni položaji tožeče stranke ter družb ACW in CPA s tem, da so bile globe razdeljene drugače, kot so bile s tema določbama v njuni prvotni različici.
73 Enako velja za izrek izpodbijanega sklepa, s katerim se je z uporabo enakega besedila kot v sklepu iz leta 2010 spremenil člen 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009.
74 Poleg tega se je Splošno sodišče v sodbi z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑189/10, EU:T:2015:504), izreklo le glede kršitve pravice tožeče stranke do obrambe, ne pa tudi glede vsebinske zakonitosti sklepa iz leta 2010.
75 Čeprav imata člen 1 omenjenega sklepa in člen 1 izpodbijanega sklepa enake določbe, pa se lahko s to tožbo doseže tudi razdelitev zneska glob, določenih v teh določbah, ki bi bila ugodnejša za tožečo stranko.
76 Poleg tega se izpodbijani sklep od sklepa iz leta 2010 razlikuje zaradi uvedbe člena 2, ki se nanaša na določitev začetka teka zamudnih obresti, pri čemer lahko že razglasitev ničnosti tega člena tožečo stranko postavi v ugodnejši položaj.
77 Zato ima tožeča stranka interes, da predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, zaradi česar so tožbeni predlogi, ki se na to nanašajo, dopustni.
Utemeljenost
78 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
79 Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravil o zastaranju. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 266 PDEU in pravice do obrambe. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 23(2) in (3) Uredbe št. 1/2003. Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja ter peti na prekoračitev pooblastil in na pomanjkljivo obrazložitev.
80 Najprej je treba obravnavati četrti tožbeni razlog.
Četrti tožbeni razlog
81 Tožeča stranka v četrtem tožbenem razlogu Komisiji očita, da je kršila načelo enakega obravnavanja, in sicer iz dveh razlogov.
82 Prvič, tožeča stranka opozarja, da je na podlagi odločbe iz leta 2009 glede obdobij kršitve v enakem položaju kot družba ACW.
83 Vendar pa navaja, da je bila zaradi uporabe zgornje meje 10 % prometa pri družbi ACW ta družba oproščena odgovornosti za obdobje kršitve od 11. septembra 1991 do 29. septembra 1995.
84 Zato naj bi morala Komisija koristi od znižanja globe, ki izhajajo iz tega, da je za družbo ACW uporabila zgornjo mejo 10 %, razširiti na tožečo stranko, saj je sicer tožeča stranka edina odgovorna za to obdobje kršitve.
85 Dodaja, da lahko razdelitev globe, kakor izhaja iz izpodbijanega sklepa, pred nacionalnimi sodišči povzroči končno razdelitev globe v njeno škodo, saj ne bo imela regresnega zahtevka za ustrezni znesek globe.
86 Drugič, tožeča stranka poudarja, da je ostala brez solidarnega sodolžnika, ker je Komisija za 100 % znižala delež družbe ACW pri globi, za katere plačilo sta bili solidarno zavezani tožeča stranka in ta družba, po drugi strani pa je samo za 43 % znižala delež družbe ACW pri globi, za katere plačilo so bile solidarno zavezane tožeča stranka, ta družba in družba CPA.
87 Ta izbira naj bi bila ugodna za družbo CPA, glede na to, da ji ni treba nositi višjega deleža globe, medtem ko je bila tožeči stranki naložena težja obremenitev kot solidarni dolžnici in tudi kot edini dolžnici.
88 Tožeča stranka trdi, da bi morala Komisija zgornjo mejo 10 % sorazmerno uporabiti za obe globi, to je za globo, ki ji je bila naložena solidarno z družbama ACW in CPA, ter za globo, ki ji je bila naložena solidarno z družbo ACW.
89 Čeprav ta razdelitev sicer ni bila mogoča, ker je sklep iz leta 2010 za družbi ACW in CPA postal pravnomočen, pa bi morala Komisija znižati globo, ki je bila naložena tožeči stranki.
90 V zvezi s tem je pojasnila, da se ta razdelitev ne nanaša na razmerja solidarnosti med sodolžnicami, temveč na razmerja med njimi in Komisijo.
91 Komisija najprej odgovarja, da argumenti tožeče stranke temeljijo na napačni hipotezi, da je bila družba ACW oproščena odgovornosti za obdobje kršitve od 11. septembra 1991 do 29. septembra 1995.
92 Poudarja, da je v izpodbijanem sklepu določila najvišji znesek globe, za plačilo katerega je lahko vsaka od družb, ki sestavljajo isto podjetje v smislu člena 101 PDEU, solidarno odgovorna. Pojasnila je, da ta zgornja meja ne pomeni ločene globe in se ne nanaša na določeno obdobje sodelovanja pri kršitvi.
93 Poleg tega je opozorila, da kršitev stori podjetje v smislu člena 101 PDEU. Tako globa, ki je bila naložena vsaki od družb, ki sestavljajo isto podjetje v smislu člena 101 PDEU, ne odraža sodelovanja teh družb pri kršitvi, temveč le najvišji znesek, ki se lahko, odvisno od primera, terja zaradi sodelovanja podjetja v smislu člena 101 PDEU pri kršitvi.
94 Pojasnila je še, da tožeča stranka ni zavezana za plačilo individualne globe, temveč je, zaradi znižanja solidarne odgovornosti družbe ACW, nasproti Komisiji edina zavezanka za plačilo globe, ki ji je bila najprej naložena solidarno s to družbo.
95 Komisija nato navaja, da tožeča stranka ni dokazala, zakaj naj bi bila ponovna razdelitev globe bolj ugodna.
96 Komisija nazadnje tožečo stranko poziva, naj vloži tožbo pred pristojnimi nacionalnimi sodišči, če meni, da je z globo v notranjih razmerjih med solidarnimi dolžniki nesorazmerno obremenjena.
97 V zvezi s tem je treba spomniti, da je načelo enakega obravnavanja, ki zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno, splošno načelo prava Unije, določeno v členih 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (sodba z dne 11. julija 2014, Sasol in drugi/Komisija, T‑541/08, EU:T:2014:628, točka 181).
98 Tožeča stranka v obravnavanem primeru navaja dva primera neenakega obravnavanja. Prvi se nanaša na različno obravnavanje njenega položaja in položaja družbe ACW, drugi pa se nanaša na različno obravnavanje njenega položaja in položaja družbe CPA.
99 Na prvem mestu v zvezi z različnim obravnavanjem glede na družbo ACW tožeča stranka navaja, da bi morala tudi zanjo, tako kot za družbo ACW, veljati oprostitev odgovornosti zaradi uporabe zgornje meje 10 % za družbo ACW.
100 Vendar je treba poudariti, da uporaba zgornje meje 10 % za družbo ACW te družbe ne razbremenjuje odgovornosti za sodelovanje pri kršitvi.
101 Zmanjšan je bil namreč le del globe, ki bi ga morala ta družba plačati solidarno, med drugim s tožečo stranko.
102 Poleg tega globa, ki je bila naložena vsaki od družb, ki sestavljajo isto podjetje v smislu člena 101 PDEU, ne odraža sodelovanja teh družb pri kršitvi, temveč le najvišji znesek, ki ga lahko, odvisno od primera, Komisija terja za sodelovanje podjetja v smislu člena 101 PDEU pri kršitvi.
103 Zato med tožečo stranko in družbo ACW ni mogoče ugotoviti nobenega neenakega obravnavanja.
104 Na drugem mestu v zvezi z različnim obravnavanjem glede na družbo CPA tožeča stranka trdi, da je bila sprememba razmerij solidarnosti med družbama CPA in ACW ter tožečo stranko opravljena zgolj v korist družbe CPA, saj mora tožeča stranka zdaj sama nositi del solidarno naložene globe.
105 Po mnenju tožeče stranke bi lahko namreč Komisija med solidarne dolžnike drugače razdelila znižanje dela globe, katere plačilo je bilo sprva naloženo družbi ACW.
106 Ker je treba pri preizkusu enakega obravnavanja upoštevati ne le globo, ki je bila naložena solidarno družbama ACW in CPA ter tožeči stranki, temveč tudi globo, ki je bila naložena solidarno družbi ACW in tožeči stranki, je treba v zvezi s tem ugotoviti, da Komisija v tem primeru ni spoštovala svojih obveznosti, ki izhajajo iz načela enakega obravnavanja.
107 Po eni strani sta namreč tožeča stranka in družba CPA v primerljivem položaju, ker sta obe družbi solidarno odgovorni za plačilo globe skupaj z družbo ACW.
108 Po drugi strani bi lahko Komisija, zato da bi omejila del globe, za plačilo katere je lahko odgovorna samo tožeča stranka, vsekakor drugače določila del globe, za katere plačilo ostajata družba ACW in tožeča stranka solidarno odgovorni.
109 Tako bi bilo zlasti v primeru, če bi Komisija znižanje globe družbi ACW sorazmerno razdelila med zadevni razmerji solidarnosti.
110 V tem primeru po eni strani celotni znesek glob, ki bi jih morala Komisiji plačati družba ACW, ne bi presegel 10 % njenega prometa, po drugi strani pa bi bilo to znižanje enakomerno razdeljeno med globo, ki je bila naložena solidarno družbi ACW in tožeči stranki, ter globo, ki je bila naložena solidarno tožeči stranki ter družbama ACW in CPA.
111 Tako je Komisija s tem, da je zmanjšanje globe, ki je v korist družbe ACW, odštela le od globe, ki je bila naložena solidarno tožeči stranki ter družbama CPA in ACW, kršila načelo enakega obravnavanja, za kar ni navedla nobene objektivne utemeljitve.
112 Zato je treba četrtemu tožbenemu razlogu ugoditi.
113 Čeprav je ta tožbeni razlog tak, da povzroči razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v celoti, pa je treba zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti preizkusiti tudi peti tožbeni razlog, usmerjen zoper člen 2 izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na prekoračitev pooblastil in pomanjkljivo obrazložitev v povezavi z rokom za plačilo zadevnih glob.
Peti tožbeni razlog
114 Tožeča stranka v petem tožbenem razlogu, ki je sestavljen iz dveh delov, v zvezi s členom 2 izpodbijanega sklepa, ki določa rok za plačilo glob na 10. maj 2010, navaja očitka prekoračitve pooblastil in pomanjkljive obrazložitve.
115 Po navedbah tožeče stranke je po eni strani obveznost plačila glob najkasneje do 10. maja 2010 nezakonita, ker na ta dan ni obstajala nobena pravna podlaga za tako obveznost, poleg tega pa je v vsakem primeru absolutno nemogoče, da bi spoštovala tak rok, ki je določen retroaktivno. Po drugi strani tožeča stranka trdi, da je sklep v nasprotju s prejšnjo prakso Komisije in da obrazložitev, ki jo je navedla Komisija, ni koherentna.
116 Komisija tem argumentom nasprotuje. Poleg tega, da navaja, da je izpodbijani sklep dovolj obrazložen, v bistvu meni, da je bila tožeča stranka zavezana za plačilo glob od sprejetja odločbe iz leta 2009 in da je določitev roka za plačilo glob na tri mesece po sprejetju sklepa iz leta 2010 v njeno korist.
117 V zvezi s prvim delom tega tožbenega razloga, ki se v bistvu nanaša na prekoračitev pooblastil zaradi neobstoja pravne podlage za določitev roka za plačilo glob na 10. maj 2010, je treba po eni strani spomniti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da pooblastilo, ki ga ima Komisija, zajema možnost določitve datuma zapadlosti glob, datuma, od katerega začnejo teči zamudne obresti, obrestne mere teh obresti in podrobnosti izvršitve njene odločbe, pri čemer lahko eventualno zahteva pridobitev bančne garancije, ki pokriva glavnico in obresti naloženih glob, ker če takega pooblastila ni, bi lahko podjetja imela korist od prepoznega plačila glob, s čimer bi se zmanjšal učinek sankcij, ki jih Komisija nalaga v okviru svoje naloge zagotavljanja uporabe pravil o konkurenci (glej sodbo z dne 29. aprila 2015, Total in Elf Aquitaine/Komisija, T‑470/11, EU:T:2015:241, točka 109 in navedena sodna praksa).
118 Po drugi strani se določbe člena 299 PDEU, v skladu s katerimi so akti, med drugim Komisije, ki nalagajo denarno obveznost, izvršilni naslov, uporabljajo za sklepe te institucije o naložitvi globe (glej v tem smislu sklep z dne 12. marca 2012, Universal/Komisija, T‑42/11, neobjavljen, EU:T:2012:122, točka 29).
119 V tem primeru je treba na prvem mestu ugotoviti, da, kot izhaja iz točke 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa, prvič, Komisija meni, da je sklep iz leta 2009, ki je bil potrjen s sodbo z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑45/10, neobjavljena, EU:T:2015:507), še vedno pravna podlaga za globe.
120 Drugič, Komisija pojasnjuje, da je bilo v dopisu, s katerim je bil vročen sklep iz leta 2010, določeno, da se globa plača v roku treh mesecev od tega sklepa. Tako je Komisija implicitno štela, da je bilo treba v izpodbijanem sklepu določiti ta datum.
121 Tretjič, Komisija navaja, da je tožeča stranka sicer predložila bančne garancije do dne razglasitve ničnosti sklepa iz leta 2010, vendar pa od tega dne teh garancij ni nadomestila z novimi ali z začasnim plačilom dolgovane globe. Zaradi tega meni, da mora tožeča stranka od dne, od katerega plačilo globe ni bilo več varovano z garancijo, to je od 15. julija 2015, ko je bila izrečena sodba z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑189/10, EU:T:2015:504), plačati zamudne obresti.
122 Na drugem mestu je treba po eni strani ugotoviti, da so bile s sklepom iz leta 2010 določbe člena 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009, s katerimi so bile določene globe, za plačilo katerih so bile tožeča stranka ter družbi CPA in ACW solidarno odgovorne, nadomeščene z novimi določbami, ki spreminjajo skupni znesek globe, ki ga mora plačati družba ACW, in razmerje solidarnosti med temi tremi družbami.
123 Z drugimi besedami, na dan začetka veljavnosti sklepa iz leta 2010 in njegove vročitve se določbe člena 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009 v njihovi prvotni različici niso več uporabljale in ne morejo biti pravna podlaga za določitev roka za plačilo zadevnih glob. Kot začetek teka tega roka se lahko šteje le datum vročitve sklepa iz leta 2010, ki je bil od takrat pravna podlaga za obveznost plačila teh glob.
124 Po drugi strani je Splošno sodišče v sodbi z dne 15. julija 2015, GEA Group/Komisija (T‑189/10, EU:T:2015:504), sklep iz leta 2010 v delu, v katerem se je nanašal na tožečo stranko, razglasilo za ničen, tako da, kot v bistvu navaja tožeča stranka, ta sklep ne more biti pravna podlaga niti za obveznost tožeče stranke za plačilo zadevnih glob niti za določitev roka za njihovo plačilo.
125 Kot je bilo navedeno v točki 67 zgoraj, je ta razglasitev ničnosti učinkovala tako, da je ponovno uveljavila prvotno besedilo člena 2, točki 31 in 32, odločbe iz leta 2009. Vendar pa je bilo to besedilo ponovno nadomeščeno z besedilom, ki izhaja iz člena 1 izpodbijanega sklepa.
126 Tako je treba šteti, da obveznost plačila glob izhaja le iz člena 1 izpodbijanega sklepa in da se rok za plačilo teh glob lahko določi le od dne vročitve tega sklepa naprej.
127 Iz tega izhaja, da je treba prvemu delu petega tožbenega razloga ugoditi, ne da bi bilo treba preizkusiti njegov drugi del, in da je treba zato člen 2 izpodbijanega sklepa razglasiti za ničen.
128 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen v celoti, ne da bi bilo treba preizkusiti druge tožbene razloge. Ker so bili predlogi za spremembo podani le podredno, jih ni treba preizkusiti.
Stroški
129 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
razsodilo:
1. Sklep Komisije C(2016) 3920 final z dne 29. junija 2016 o spremembi Odločbe Komisije C(2009) 8682 final z dne 11. novembra 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/38.589 – Toplotni stabilizatorji) se razglasi za ničen.
2. Evropski komisiji se naloži plačilo stroškov.
Gratsias | Labucka | Ulloa Rubio |
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 18. oktobra 2018.
Podpisi