Zadeva T-318/09

Audi AG in Volkswagen AG

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti TDI – Absolutni razlog za zavrnitev – Opisnost – Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo – Člen 7(1)(c) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Člena 75 in 76(1) Uredbe št. 207/2009“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki označujejo lastnosti blaga

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(c))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamka brez razlikovalnega učinka – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b) in (3))

1.      Besedni znak TDI, katerega registracija kot znamke Skupnosti se zahteva za „vozila in njihove sestavne dele“ iz razreda 12 Nicejskega aranžmaja, lahko v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti označuje bistvene lastnosti blaga in storitev, na katere se nanaša prijava znamke.

Ta besedni znak, ki pomeni okrajšavo za „turbo diesel injection“ ali „turbo direct injection“, v zvezi z vozili označuje njihovo kakovost, saj je opremljenost z motorji „turbo diesel injection“ ali „turbo direct injection“ bistvena značilnost takega vozila. Glede sestavnih delov vozil pa besedni znak TDI opisuje njihovo vrsto.

Poleg tega je znak TDI opisen za zadevne proizvode v celotni Uniji. Ker se vozila praviloma prodajajo pod istimi oznakami na celotnem notranjem trgu, med različnimi deli Unije ni razlike glede tega, kako upoštevna javnost razume pomen navedenega znaka in zvezo med tem znakom in proizvodi, navedenimi v prijavi znamke.

(Glej točki 18 in 19.)

2.      Znamko je mogoče na podlagi člena 7(3) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti registrirati le, če je predložen dokaz, da je z uporabo pridobila razlikovalni učinek v delu Unije, v katerem ni imela takega učinka ab initio. Ta del Unije, naveden v drugem odstavku istega člena, je lahko v nekaterih primerih tudi ena sama država članica.

Da bi bilo znamko mogoče registrirati na podlagi člena 7(3) Uredbe št. 207/2009, mora torej pridobiti razlikovalni učinek z uporabo v vseh državah članicah Unije, v katerih prijavljena znamka ab initio ni imela razlikovalnega učinka. Poleg tega predloženi dokazi v zvezi z nekaterimi državami članicami ne morejo dokazovati, da je znak pridobil razlikovalni učinek z uporabo v drugih državah članicah Unije.

(Glej točki 46 in 47.)