SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 25. januarja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Zračni promet – Uredba (ES) št. 261/2004 – Člen 3(2)(a) – Člen 5(1) – Člen 7(1) – Plačilo odškodnine letalskim potnikom v primeru velike zamude leta – Zahteva, da se je treba pravočasno prijaviti na let“
V zadevi C‑474/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 3. maja 2022, ki je na Sodišče prispela 15. julija 2022, v postopku
Laudamotion GmbH
proti
flightright GmbH,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Jürimäe, predsednica senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika tretjega senata, N. Piçarra, N. Jääskinen in M. Gavalec (poročevalec), sodniki,
generalna pravobranilka: L. Medina,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za flightright GmbH M. Michel in R. Weist, Rechtsanwälte,
– za nemško vlado J. Möller, P. Busche, J. Heitz in M. Hellmann, agenti,
– za Evropsko komisijo G. Braun, K. Simonsson, G. Wilms in N. Yerrell, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(2)(a) in členov od 5 do 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Laudamotion GmbH, letalskim prevoznikom, in flightright GmbH, družbo za pravno pomoč, na katero je letalski potnik prenesel svoje pravice v razmerju do družbe Laudamotion zaradi odškodnine, zahtevane zaradi velike zamude leta, za katerega je imel ta potnik potrjeno rezervacijo.
Pravni okvir
3 V uvodni izjavi 2 Uredbe št. 261/2004 je navedeno:
„Zavrnitev vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov povzročajo potnikom velike težave in nevšečnosti.“
4 Člen 2(l) te uredbe opredeljuje pojem „odpoved“ kot „dejstvo, da let, ki je bil prvotno predviden, in na katerem je bilo rezervirano najmanj eno mesto, ni bil opravljen“.
5 Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Ta uredba se uporablja za:
(a) potnike, ki odhajajo z letališča na ozemlju države članice, za katero se Pogodba uporablja;
[…]
2. Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da:
(a) imajo potniki potrjeno rezervacijo na zadevnem letu in, razen v primeru odpovedi leta iz člena 5, se prijavijo na let,
– kakor je določeno in ob navedenem času vnaprej in pisno (vključno v elektronski obliki) z letalskim prevoznikom, organizatorjem potovanja ali pooblaščeno potovalno agencijo,
ali, če čas ni naveden,
– najpozneje 45 minut pred objavljenim časom odhoda; […]
[…].“
6 Člen 5 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Odpoved leta“, v odstavku 1 določa:
„V primeru odpovedi leta:
[…]
(c) imajo zadevni potniki pravico do odškodnine, ki jim jo mora plačati dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 7, razen če:
[…]
(iii) so o odpovedi obveščeni manj kot sedem dni pred odhodom po voznem redu in jim je ponujena sprememba poti, ki jim zagotavlja odhod največ eno uro pred odhodom po voznem redu in prihod v njihov končni namembni kraj manj kot dve uri po prihodu po voznem redu.“
7 Člen 6(1) te uredbe, naslovljen „Zamuda leta“, določa:
„Kadar dejanski letalski prevoznik utemeljeno pričakuje, da bo imel let zamudo glede na odhod po voznem redu:
(a) za dve uri ali več za lete do vključno 1500 kilometrov; ali
(b) za tri ure ali več za vse lete znotraj Skupnosti, daljše od 1500 kilometrov, in za vse druge lete med 1500 in 3500 kilometri; ali
(c) za štiri ure ali več za lete, ki jih ne zajemata točki (a) ali (b),
tedaj dejanski letalski prevoznik ponudi potnikom:
(i) pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(a) in 9(2); in
(ii) pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(b) in 9(1)(c), kadar je utemeljeno pričakovani čas odhoda najmanj naslednji dan od prvotno navedene ure odhoda; in
(iii) pomoč, opredeljeno v členu 8(1)(a), kadar je zamuda najmanj pet ur.“
8 Člen 7 navedene uredbe, naslovljen „Pravica do odškodnine“, v odstavku 1 določa:
„Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:
(a) 250 EUR za lete do vključno 1500 kilometrov;
[…].“
9 Člen 12 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Dodatna odškodnina“ v odstavku 1 določa:
„Ta uredba ne posega v pravice potnika do dodatne odškodnine. Odškodnina, ki je odobrena na podlagi te uredbe, se lahko odšteje od takšne odškodnine.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
10 Letalski potnik je imel pri Laudamotionu potrjeno rezervacijo za let med Düsseldorfom (Nemčija) in Palmo de Mallorco (Španija), predviden za 26. junij 2018. Ker je ta potnik menil, da zaradi napovedane zamude tega leta ne bo imel poslovnega sestanka, se je odločil, da se ne bo vkrcal na navedeni let, ki je v namembni kraj prispel s 3 urami in 32 minutami zamude.
11 Navedeni potnik je svoje pravice odstopil družbi flightright, ki je na podlagi člena 7(1)(a) Uredbe št. 261/2004 pri pristojnem nemškem sodišču vložila tožbo za odškodnino v višini 250 EUR. Potem ko je bila tožba na prvi stopnji zavrnjena, je družba flightright uspela s pritožbo.
12 Glede na sodno prakso Sodišča, s katero je bil položaj potnikov, katerih leti imajo veliko zamudo, to je zamudo treh ur ali več ob prihodu v končni namembni kraj, izenačen s položajem potnikov, katerih leti so odpovedani, je pritožbeno sodišče člen 3(2)(a) te uredbe razlagalo tako, da je potnik, ki je bil o zamudi treh ur ali več obveščen pred odhodom, lahko upravičen do odškodnine iz členov 5 in 7 navedene uredbe, tudi če se ni zglasil na letališču.
13 Družba Laudamotion je zoper odločbo pritožbenega sodišča vložila revizijo pri Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.
14 Zadnjenavedeno sodišče navaja, da se zadevni potnik v nasprotju s členom 3(2)(a) Uredbe št. 261/2004 ni prijavil na let najpozneje 45 minut pred objavljenim časom odhoda, čeprav je na podlagi člena 2(l) in člena 5 te uredbe ta formalnost izključena le v primeru odpovedi leta. Vendar predložitveno sodišče meni, da je zaradi izenačitve velike zamude ob prihodu leta z odpovedjo leta, ki jo je Sodišče opravilo v sodbi z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi (C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716), navedeni potnik lahko oproščen take formalnosti.
15 Vendar navedeno sodišče ugotavlja, da med odpovedjo leta in veliko zamudo leta obstajajo nezanemarljive razlike. V primeru odpovedi naj bi bilo namreč gotovo, da predvideni let ne bo opravljen, tako da je logično, da se potnikom ne naloži, naj se prijavijo na let, da bi uveljavljali pravico do odškodnine iz členov 5 in 7 Uredbe št. 261/2004. Nasprotno, čeprav se zdi zamuda leta verjetna pred izvedbo leta, pa naj najpozneje 45 minut pred odhodom še ne bi mogli obstajati zadostni elementi za ugotovitev, da bo let opravljen z zamudo treh ur ali več.
16 V sklepu z dne 24. oktobra 2019, easyJet Airline (C‑756/18, EU:C:2019:902), naj bi bilo navedeno tudi, da se mora potnik, ki ni bil prepeljan z letom, ki ima zamudo, za pridobitev odškodnine zaradi velike zamude leta vsekakor prijaviti na let, kar lahko dokaže z vstopnim kuponom ali drugim dokaznim sredstvom.
17 Predložitveno sodišče meni, da pri uporabi člena 3(2)(a) Uredbe št. 261/2004 velike zamude leta ob prihodu načeloma ni mogoče enačiti z odpovedjo leta. Potnik naj bi bil torej oproščen prijave na let le, če je imel, prvič, let ob prihodu zamudo treh ur ali več, in drugič, če obstaja položaj, primerljiv z odpovedjo. Tako bi lahko bilo, če bi potniki imeli dovolj indicev, najpozneje 45 minut pred objavljenim časom odhoda, da je let mogoče opraviti le s triurno zamudo ali več ob prihodu v namembni kraj.
18 V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali pravica do odškodnine zaradi več kot triurne zamude letala po načrtovani uri prihoda iz členov od 5 do 7 Uredbe [št. 261/2004] predpostavlja, da je potnik v skladu s členom 3(2)(a) Uredbe ob času, ki ga navede letalski prevoznik, organizator potovanja ali pooblaščena potovalna agencija, vendar najpozneje 45 minut pred objavljenim časom odhoda, navzoč na prijavi na let ali pa je primer velike zamude v navedenem smislu – kot v primeru odpovedi leta – izjema od te zahteve?
2. Če pravica do odškodnine zgolj zaradi nastopa velike zamude v navedenem smislu ni izvzeta od zahteve, da so potniki navzoči pri prijavi na let, ali je taka izjema upoštevna tedaj, ko je imel potnik dovolj zanesljive indice, da bo letalo prispelo šele z veliko zamudo v navedenem smislu?“
Vprašanji za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
19 Najprej je treba poudariti, da je vzrok spora o glavni stvari zamuda, ki jo je letalo imelo ob odhodu. Vendar pa so bistvo tega spora posledice, ki jih je ta zamuda lahko imela. Tožeča stranka v postopku v glavni stvari namreč zahteva odškodnino zaradi verjetne zamude zadevnega leta pri prihodu v končni namembni kraj, zaradi katere ne bi mogla pravočasno priti na poklicni sestanek, ki bi moral potekati v Palmi de Mallorci. Ker pa se člen 6 Uredbe št. 261/2004 nanaša le na zamudo leta glede na prvotno predvideno uro odhoda in ker pavšalna odškodnina, do katere je potnik upravičen na podlagi člena 7 Uredbe št. 261/2004, ko njegov let prispe v končni namembni kraj z zamudo treh ur ali več glede na uro prihoda po voznem redu, ni pogojena z izpolnjevanjem pogojev iz navedenega člena 6 (sodba z dne 26. februarja 2013, Folkerts, C‑11/11, EU:C:2013:106, točki 36 in 37), je treba spor o glavni stvari presojati izključno glede na člene 3, 5 in 7 te uredbe.
20 Zato je treba šteti, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(2)(a) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se mora letalski potnik, da bi bil upravičen do odškodnine iz člena 5(1) in člena 7(1) te uredbe v primeru zamude leta, ki traja tri ure ali več po uri prihoda, ki jo je prvotno predvidel letalski prevoznik, pravočasno prijaviti na let.
21 Iz člena 3(1)(a) in (2)(a) Uredbe št. 261/2004 izhaja, da se ta uredba uporablja za potnike, ki odhajajo z letališča na ozemlju države članice, za katero se Pogodba uporablja, prvič, če imajo ti potniki potrjeno rezervacijo za zadevni let, in drugič, če se pravočasno prijavijo na let, razen v primeru odpovedi leta iz člena 5 navedene uredbe. Ker sta ta pogoja kumulativna, o navzočnosti potnika pri prijavi ni mogoče domnevati na podlagi dejstva, da ima ta potnik potrjeno rezervacijo za zadevni let (sklep z dne 24. oktobra 2019, easyJet Airline, C‑756/18, EU:C:2019:902, točka 25). Pojasniti je treba, da polni učinek tega člena 3(2)(a) zahteva, da potniki pravočasno pridejo na letališče, natančneje k zastopniku dejanskega letalskega prevoznika, da bi se odpeljali v predvideni namembni kraj, čeprav so se že, preden so prišli na letališče, prijavili na spletu.
22 V obravnavanem primeru vprašanja predložitvenega sodišča temeljijo na premisi, da se zadevni potnik ni prijavil pravočasno. V teh okoliščinah uporaba Uredbe št. 261/2004 predpostavlja, da se v okviru člena 3(2)(a) te uredbe velika zamuda leta ob prihodu v končni namembni kraj, ki traja tri ure ali več, šteje za odpoved leta v smislu člena 5 te uredbe.
23 V zvezi s tem je treba na prvem mestu navesti, da je Sodišče že odločilo, da je treba člena 5 in 7 Uredbe št. 261/2004 v povezavi z načelom enakega obravnavanja razlagati tako, da je za uporabo določb o pravici do odškodnine mogoče potnike, katerih let je imel zamudo, na eni strani izenačiti s potniki, katerih let je odpovedan, in da se tako lahko potniki sklicujejo na pravico do odškodnine iz člena 7(1) navedene uredbe, na drugi strani pa se lahko potniki, katerih let je imel zamudo, sklicujejo na to pravico do odškodnine, če zaradi zamude leta izgubijo tri ure ali več, to je, če prispejo v končni namembni kraj tri ure ali več po uri prihoda, ki jo je prvotno predvidel letalski prevoznik. (glej sodbi z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi, C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716, točke 60, 61 in 69, in z dne 7. julija 2022, SATA International – Azores Airlines (Pomanjkljivost sistema oskrbe z gorivom), C‑308/21, EU:C:2022:533, točka 19 in navedena sodna praksa).
24 Sodišče je v sodbi z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi (C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716, točke 49, 52 in 60), primerjalo vrsto in obseg nevšečnosti in škode, ki jih je utrpel potnik odpovedanega leta, ki je moral čakati, da se mu ponudi nadomestni let, in vrste in škode potnika, čigar let je imel zamudo. Ta je torej moral počakati, da bo letalo vzletelo, in se je nujno prijavil na let, ker se je vkrcal. Ti vrsti potnikov sta tako morali izkazati potrpežljivost, da bi prispeli v svoj končni namembni kraj, tako da sta nedvomno utrpeli škodo zaradi izgube časa, ki jo je glede na njeno nepopravljivost mogoče povrniti le z odškodnino. Navedenih potnikov, ki so utrpeli podobno škodo, v skladu z načelom enakega obravnavanja ni bilo mogoče obravnavati različno.
25 Ključni element, zaradi katerega je Sodišče izenačilo veliko zamudo leta ob prihodu z odpovedjo leta, je to, da potniki leta z veliko zamudo tako kot potniki odpovedanega leta utrpijo škodo, ki nastane z nepovratno izgubo treh ur ali več, ki jo je mogoče povrniti le z odškodnino (glej v tem smislu sodbe z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi, C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716, točke 52, 53 in 61; z dne 23. oktobra 2012, Nelson in drugi, C‑581/10 in C‑629/10, EU:C:2012:657, točka 54, in z dne 12. marca 2020, Finnair, C‑832/18, EU:C:2020:204, točka 23). Tako je v primeru odpovedi leta ali velike zamude leta ob prihodu v končni namembni kraj pravica do odškodnine iz člena 7(1) Uredbe št. 261/2004 neločljivo povezana z obstojem te izgube časa za tri ure ali več.
26 Potnik, ki ni prišel na letališče, kot se zdi, da je to v primeru tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, ker je imel na voljo dovolj elementov za ugotovitev, da bo let prispel v končni namembni kraj šele z veliko zamudo, pa po vsej verjetnosti ni utrpel take izgube časa.
27 Spomniti je namreč treba, da izguba časa ni škoda, nastala zaradi zamude, ampak pomeni nevšečnost, kot so druge nevšečnosti, ki temeljijo na primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta in velike zamude ali pa spremljajo te položaje, na primer pomanjkanje udobja ali začasna nerazpoložljivost komunikacijskih sredstev, ki so običajno na voljo (sodba z dne 23. oktobra 2012 Nelson in drugi, C‑581/10 in C‑629/10, EU:C:2012:657, točka 51), ali dejstvo, da ne more opravljati svojih osebnih, družinskih, socialnih ali poklicnih zadev (glej v tem smislu sodbo z dne 4. septembra 2014, Germanwings, C‑452/13, EU:C:2014:2141, točki 20 in 21).
28 Ker so v zvezi s tem vsi potniki, katerih let je imel zamudo, utrpeli enako izgubo časa, za katero se plača odškodnina na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 261/2004, jo je mogoče nadomestiti s standardiziranim ukrepom, ne da bi bilo treba opraviti kakršno koli presojo posamičnega položaja vsakega zadevnega potnika. Tako se lahko tak ukrep uporabi takoj (sodba z dne 23. oktobra 2012, Nelson in drugi, C‑581/10 in C‑629/10, EU:C:2012:657, točka 52).
29 Na drugem mestu je treba poudariti, da je Sodišče v točkah od 33 do 36 in 39 sodbe z dne 19. novembra 2009, Sturgeon in drugi (C‑402/07 in C‑432/07, EU:C:2009:716), ki je bila potrjena zlasti s sodbo z dne 21. decembra 2021, Corendon Airlines (C‑395/20, EU:C:2021:1041, točka 18), ugotovilo, da gre pri odpovedanih letih in letih, ki imajo zamudo, za dve kategoriji zelo različnih letov, ker je v skladu s členom 2(l) navedene uredbe odpoved posledica dejstva, da prvotno predvideni let ni bil opravljen.
30 Če pa ima let veliko zamudo, bo vseeno lahko izveden, zato je treba opraviti postopke prijave. Iz tega sledi, da potniki, katerih let ima zamudo, ne morejo biti oproščeni obveznosti k prijavi na let, ki je izrecno določena v členu 3(2)(a) Uredbe št. 261/2004.
31 Iz zgornjih preudarkov tako izhaja, da v okviru člena 3(2)(a) te uredbe velike zamude leta ob prihodu v končni namembni kraj ni treba enačiti z odpovedjo leta.
32 Nazadnje je treba pojasniti, da je treba škodo, povzročeno s tem, da ni bilo poslovnega sestanka, šteti za individualno škodo, ki je neločljivo povezana s položajem zadevnega potnika in je zato ni mogoče povrniti z dodelitvijo odškodnine iz člena 7(1) navedene uredbe, katere namen je standardizirano in takojšnje nadomestilo le za škodo, ki je skoraj enaka za vse zadevne potnike (glej v tem smislu sodbo z dne 29. julija 2019, Rusu, C‑354/18, EU:C:2019:637, točke 28, 30, 31 in 33).
33 Vendar je taka individualna škoda lahko predmet „dodatne odškodnine“ v smislu člena 12 Uredbe št. 261/2004, ki predpostavlja, da zahtevek temelji na nacionalnem ali mednarodnem pravu (glej v tem smislu sodbi z dne 29. julija 2019, Rusu, C‑354/18, EU:C:2019:637, točki 35 in 36, in z dne 8. junija 2023, Austrian Airlines (Let za vrnitev v domovino), C‑49/22, EU:C:2023:454, točka 36).
34 Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(2)(a) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se mora letalski potnik, da bi bil upravičen do odškodnine iz člena 5(1) in člena 7(1) te uredbe v primeru velike zamude leta, in sicer tri ure ali več po uri prihoda, ki jo je prvotno predvidel letalski prevoznik, pravočasno prijaviti na let ali, če se je že prijavil na spletu, pravočasno zglasiti na letališču pri zastopniku dejanskega letalskega prevoznika.
Drugo vprašanje
35 Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti, saj ni pomembno, ali je potnik razpolagal z dovolj zanesljivimi elementi, ki kažejo na to, da bo let prispel v končni namembni kraj šele z veliko zamudo.
Stroški
36 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Člen 3(2)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91
je treba razlagati tako, da
se mora letalski potnik, da bi bil upravičen do odškodnine iz člena 5(1) in člena 7(1) te uredbe v primeru velike zamude leta, in sicer tri ure ali več po uri prihoda, ki jo je prvotno predvidel letalski prevoznik, pravočasno prijaviti na let ali, če se je že prijavil na spletu, pravočasno zglasiti na letališču pri zastopniku dejanskega letalskega prevoznika.
Podpisi