Language of document : ECLI:EU:T:2015:675

Zadeva T‑245/11

ClientEarth

in

The International Chemical Secretariat

proti

Evropski agenciji za kemikalije (ECHA)

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, ki jih ima ECHA – Dokumenti tretjih oseb – Rok, določen za odgovor na prošnjo za dostop – Zavrnitev dostopa – Izjema v zvezi z varstvom poslovnih interesov tretjih – Izjema v zvezi z varstvom postopka odločanja – Prevladujoč javni interes – Informacije o okolju – Emisije v okolje“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 23. septembra 2015

1.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve –Lastnoročni podpis odvetnika – Vložitev tožbe v imenu dveh tožečih strank – Podpis, pred katerim je navedena samo ena tožeča stranka – Dopustnost – Pogoji

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člena 43(1), prvi pododstavek, in 44(1))

2.      Ničnostna tožba – Pogoji dopustnosti – Fizične ali pravne osebe – Tožba, ki jo je zoper isti sklep vložilo več tožečih strank – Procesno upravičenje ene od njih – Dopustnost tožbe v celoti

(člen 263, četrti pododstavek, PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke –Presoja teh učinkov glede na vsebino akta

(člen 263 PDEU)

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Zavrnitev dostopa do dokumenta, ker ta ne obstaja ali ker ga zadevna institucija ne hrani – Okoliščina, ki ne more privesti do neuporabe uredbe

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4 in 8(1) in (3))

5.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Sklep o zavrnitvi dostopa do dokumentov institucije na podlagi potrdilne prošnje – Vključitev – Pogoji

(člen 263 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8(1))

6.      Ničnostna tožba – Pravni interes – Pojem – Tožba, s katero tožeča stranka lahko pridobi korist – Interes, ki mora biti podan do razglasitve sodne odločbe

(člen 263, četrti pododstavek, PDEU)

7.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pravni interes – Tožba zoper sklep agencije Unije, s katero je bil zavrnjen dostop do dokumentov – Objava zahtevanih informacij na spletnem mestu agencije med postopkom – Izguba pravnega interesa

(člen 263, četrti pododstavek, PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8(1))

8.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Rok, določen za odgovor na prošnjo za dostop – Prekoračitev – Zavrnitev zaradi molka organa – Ohranitev pristojnosti zadevne institucije za odgovor na prošnjo za dostop po roku – Sklep o podaljšanju – Posledice prekoračitve roka

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 8(1) in (2))

9.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Restriktivna razlaga in uporaba

(člen 15(3) PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, uvodni izjavi 4 in 11 ter člena 1 in 4)

10.    Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Objava nekaterih informacij o registriranih snoveh na internetu – Imena in podatki registracijskih zavezancev – Možnost Evropske agencije za kemikalije (ECHA), da ne sporoči informacij, kadar zadevne osebe ne vložijo prošnje za zaupnost – Neobstoj

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), prva alinea, in št. 1907/2006, členi 10(a)(xi), 118(2)(d), in 119(2)(d))

11.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Pogoji – Konkretna, dejanska in resna oslabitev navedenega postopka – Obseg

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3), prvi odstavek, in št. 1907/2006, člen 119(2))

12.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo postopka odločanja – Obseg – Obseg delovne obremenitve, potrebne za odgovor na prošnjo za dostop – Izključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(3))

13.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Zavrnitev dostopa – Obveznost institucije, da opravi konkreten in posamičen preizkus dokumentov – Možnost opreti se na splošne domneve, ki veljajo za nekatere vrste dokumentov – Meje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2))

14.    Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Dostop do dokumentov, ki jih ima Evropska agencija za kemikalije (ECHA) – Domneva v prid nerazkritja informacij glede natančne tonaže snovi, ki je proizvedena ali dana v promet – Obveznost ECHA dokazati obstoj ogrozitve poslovnih interesov zadevnih oseb v primeru razkritja – Neobstoj

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4, in št. 1907/2006, člen 118(2)(c))

15.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Prošnja za dostop, ki se nanaša na okoljske informacije – Uporaba Uredbe št. 1367/2006 kot lex specialis v razmerju do Uredbe št. 1049/2001 – Vpliv – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Obseg – Zaščita poslovnih interesov – Izključitev

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1), (2), prva do tretja alinea, (3) in (5), in št. 1367/2006, člen 6(1))

16.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Prošnja za dostop, ki se nanaša na okoljske informacije – Uredba št. 1367/2006 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Pojem

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), in št. 1367/2006, člen 6(1))

17.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Prošnja za dostop, ki se nanaša na okoljske informacije – Uredba št. 1367/2006 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Uveljavljanje načela javnosti – Nujnost navesti posebne okoliščine obravnavane zadeve

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), in št. 1367/2006, člen 6(1))

18.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Prošnja za dostop, ki se nanaša na okoljske informacije – Uredba št. 1367/2006 – Informacije v zvezi z emisijami v okolje – Pojem – Informacije o tonaži kemikalij, ki so bile proizvedene ali dane v promet – Izključitev

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1367/2006, člen 2(1)(d)(ii), in št. 1907/2006, člen 3(15))

19.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki jih imajo tretje osebe – Obveznost predhodnega posvetovanja s tretjimi osebami – Obseg

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4(1), 2 in 4)

20.    Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Zaščita poslovnih interesov določene osebe – Obveznost institucije, da opravi konkreten in posamičen preizkus dokumentov – Obseg – Izključitev obveznosti – Informacije glede natančne tonaže kemikalije, ki je proizvedena ali dana v promet, na podlagi Uredbe št. 1907/2006 – Pogoji

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), prva alinea, in (6), in št. 1907/2006, člen 118(2)(c))

21.    Sodni postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Razširitev obstoječega tožbenega / pritožbenega razloga – Dopustnost – Analogna rešitev za očitke, navedene v utemeljitev tožbenega razloga – Očitek glede kršitve načela sorazmernosti, naveden v utemeljitev tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001 – Dopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člena 44(1)(c) in 48(2); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(6))

22.    Približevanje zakonodaj – Registracija, evalvacija in avtorizacija kemikalij – Uredba REACH – Objava nekaterih informacij v zvezi z registriranimi snovmi na internetu – Skupni razpon tonaže snovi – Možnost tretje osebe Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) zavezati k sporočitvi skupnih razponov, ki še niso bili ugotovljeni, z vložitvijo prošnje za dostop na podlagi Uredbe št. 1049/2001 – Neobstoj

(Aarhuška konvencija, člen 4(3)(a); uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 2(1) in 4(4), št. 1367/2006, člen 3, prvi pododstavek, in št. 1907/2006, člena 118(1) in 119(2)(b))

23.    Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Abstraktna navedba – Nedopustnost

(Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člen 44(1)(c))

1.      Na podlagi člena 43(1), prvi pododstavek, Poslovnika Splošnega sodišča mora izvirnik vsakega procesnega akta podpisati agent ali odvetnik strank. Kar zadeva tožbo, ki jo je odvetnik sestavil in vložil v imenu dveh tožečih strank, dejstvo, da sta na zadnji strani tožbe navedbi „za […] posebej vložil“ in „za račun“, ki se sklicujeta zgolj na eno tožečo stranko, ne more omajati sklepa, da je navedena tožba v skladu tako z navedeno določbo kot tudi s členom 44(1) tega poslovnika. Namreč, po eni strani ni iz nobene določbe prava Unije razvidno, da bi bile take navedbe obvezne in da bi odvetnik na zadnji strani tožbe po dodanem svojem podpisu moral opredeliti zadevni tožeči stranki. Po drugi strani glede na to, da sta obe tožeči stranki pravilno podali pooblastilo za zastopanje odvetniku, ki je podpisal tožbo, ni mogoče razumno trditi, da dejstvo, da je pred in po podpisu odvetnika omenjena le ena tožeča stranka, pomeni, da je zastopanje odvetnika pred sodiščem Unije omejeno zgolj na to tožečo stranko.

(Glej točke 84 in od 88 do 92.)

2.      Kadar gre za eno in isto tožbo in ima ena od tožečih strank procesno upravičenje, procesnega upravičenja drugih tožečih strank ni treba preizkusiti, razen če preizkus temelji na razlogih ekonomičnosti postopka.

(Glej točko 97.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 101 do 104.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 105 in 106.)

5.      Člen 8(1) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije določa, da je zoper zavrnitev potrdilne prošnje načeloma mogoče vložiti ničnostno tožbo. Čeprav sicer res vsak odgovor na splošno prošnjo za informacije ni nujno odločba, ki daje možnost vložitve ničnostne tožbe, pa je drugače v primeru jasno opredeljene prošnje za informacije, v zvezi s katero agencija Unije ni posredovala zgolj splošnih informacij, temveč je sprejela sklep o zavrnitvi prošnje za informacije. Neodvisno od vprašanja, ali je bila navedena agencija zavezana odobriti dostop do navedenih informacij, predvsem na podlagi Uredbe št. 1049/2001, ali ne, ostaja dejstvo, da gre za zavrnilni sklep, katerega namen je povzročiti pravne učinke in zoper katerega se torej lahko vloži tožba.

(Glej točke 107, 109 in 110.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 114 in 115.)

7.      Kadar se po vložitvi tožbe zoper zavrnitev agencije Unije, da razkrije informacije, dostop do katerih je bil zahtevan na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, zahtevane informacije razkrijejo na spletnem mestu agencije, je treba ugotoviti, da je spor postal brezpredmeten in da je tožeča stranka izgubila pravni interes, zaradi česar je treba postopek ustaviti. V tem pogledu je treba šteti, da je bilo prošnji tožeče stranke v zvezi s temi informacijami ugodeno. Razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je zavrnjen dostop do navedenih informacij, mu zato ne bi nikakor koristila.

(Glej točki 119 in 120.)

8.      Institucija z iztekom roka iz člena 8 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ne izgubi pravice, da sprejme izrecno odločbo. Zakonodajalec je določil posledice prekoračitve roka iz člena 8(1) in (2) navedene uredbe in je v členu 8(3) iste uredbe določil, da če institucija prekorači rok, to daje pravico do sprožitve sodnega postopka. Prekoračitev roka za odgovor pa ne more povzročiti nezakonitosti sklepa o potrdilni prošnji, ki bi utemeljila razglasitev njegove ničnosti. Enako velja, kadar je sporna zakonitost ali veljavnost sklepa o podaljšanju. Tudi če bi bil sklep o podaljšanju neveljaven, bi to namreč dopuščalo kvečjemu ugotovitev, da rok za odgovor na potrdilno prošnjo ni bil podaljšan in da je bil zato izpodbijani sklep sprejet po roku, kar pa nikakor ne bi vplivalo na njegovo zakonitost.

(Glej točke od 130 do 132 in 136.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 145, 146 in 202.)

10.    Kar zadeva prošnjo za dostop do imen in podatkov o proizvajalcih in uvoznikih kemikalij, registriranih pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ta agencija sklepa o zavrnitvi dostopa ne more utemeljiti s členom 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v povezavi s členom 118(2)(d) Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij, če so navedena imena in podatki informacije, ki spadajo pod člen 119(2)(d) Uredbe št. 1907/2006. Navedeni člen 119(2) pa določa, da je treba vse informacije, navedene na varnostnem listu, objaviti na internetu, razen v primeru prošnje za zaupnost, vložene na podlagi člena 10(a)(xi) Uredbe št. 1907/2006.

Namreč, če je po eni strani sistem razširjanja po internetu, vzpostavljen s členom 119 Uredbe št. 1907/2006, izčrpen, se za informacije iz člena 119 Uredbe št. 1907/2006 ne uporablja člen 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 v povezavi s členom 118(2)(d) Uredbe št. 1907/2006 in zato ne more utemeljiti zavrnitve dostopa do informacij o imenih in podatkih registracijskih zavezancev. Če pa po drugi strani sistem iz navedenega člena 119 načeloma ne izključuje popolnoma sistema dostopa do dokumentov, določenega s členom 118 Uredbe št. 1907/2006 in Uredbo št. 1049/2001, ostaja dejstvo, da je treba v skladu s členom 119(2)(d) Uredbe št. 1907/2006 informacije, kot so imena in podatki registracijskih zavezancev, objaviti na internetu, razen če ECHA ugodi prošnji za zaupnost. Zato ECHA, če ni podana takšna prošnja, ne more utemeljiti zavrnitve vseh razkritij zahtevanih informacij na podlagi pravne domneve iz člena 118(2)(d) Uredbe št. 1907/2006 z navedbo, da bi razkritje ogrožalo zaščito poslovnih interesov zadevne osebe. Pravna domneva iz člena 118 Uredbe št. 1907/2006 namreč ne more utemeljiti tega, da se informacija načeloma ne razkrije, kadar bolj specifična določba, to je člen 119(2)(d) Uredbe št. 1907/2006, zahteva, da se ta informacija načeloma razkrije.

(Glej točke od 151 do 153.)

11.    Za uporabo izjemo od pravice do dostopa do dokumentov v zvezi z zaščito postopka odločanja iz člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je potrebno dokazati, da sporni dostop lahko konkretno ogroža interes, ki ga ščiti izjema, ter da je nevarnost ogrozitve tega interesa razumno predvidljiva, ne le hipotetična. Poleg tega mora biti, da bi se uporabila izjema iz člena 4(3), prvi pododstavek, navedene uredbe, postopek odločanja resno ogrožen. To zlasti velja, kadar razkritje zadevnih dokumentov znatno vpliva na postopek odločanja. Presoja resnosti pa je odvisna od vseh okoliščin zadeve, zlasti od negativnih učinkov na postopek odločanja, na katere se institucija sklicuje v zvezi z razkritjem zadevnih dokumentov.

Kar zadeva prošnjo za dostop do imen in podatkov proizvajalcev in uvoznikov kemikalij, registriranih pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), imena registracijskih zavezancev niso informacije o postopku odločanja ECHA, temveč pomenijo bolj informacije, na katere se nanaša sklep, sprejet na podlagi tega postopka. Dostop do zahtevanih informacij ne bi mogel preprečiti ECHA, da bi odločila o ukrepih, potrebnih za izvajanje obveznosti razkritja informacij na internetu, ki izhajajo iz člena 119(2) Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij. Enako se zatrjevano tveganje izogiba postopkom iz Uredbe št. 1907/2006 ne nanaša na postopka odločanja, temveč bolj na posledice morebitnega razkritja zahtevanih informacij. Zavrnitveni razlog iz člena 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001 pa se nanaša le na postopek odločanja.

(Glej točke 156, 157, 160 in 162.)

12.    Namen izjeme od pravice do dostopa do dokumentov iz člena 4(3) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je zgolj zaščita postopka odločanja in ne izogniti se čezmerni delovni obremenitvi zadevnih institucij.

(Glej točko 161.)

13.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 168 do 172 in 231.)

14.    Člen 118(2)(c) Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij vsebuje splošno domnevo, v skladu s katero informacija o natančni tonaži proizvedenih snovi ali snovi, danih v promet, načeloma ogroža zaščito poslovnih interesov zadevne osebe. Kadar se uporabi pravna domneva iz te določbe, lahko zadevni organ šteje, da bi razkritje ogrožalo zaščito poslovnih interesov zadevne osebe, ne da bi mu bilo treba konkretno presoditi vsebino vsakega od dokumentov, katerih razkritje se zaproša. Zaradi te pravne domneve in ker ni konkretnih elementov, ki bi jo lahko ovrgli, Evropska agencija za kemikalije ni zavezana dokazati, kako bi razkritje natančne tonaže ogrožalo poslovne interese zadevnih oseb.

Te ugotovitve ne more izpodbiti dejstvo, da mora biti preizkus, ki se zahteva za obravnavo prošnje za dostop do dokumentov, načeloma konkreten in posamičen. To načelo ima namreč izjeme, med drugim kadar obstaja splošna domneva, da bi razkritje zadevnega dokumenta ogrožalo enega od interesov, ki jih varujejo izjeme, določene v členu 4 Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. To velja še toliko bolj, kadar je taka domneva izrecno določena z zakonsko določbo, in sicer s členom 118(2)(c) Uredbe št. 1907/2006.

(Glej točke 174, 176 in 177.)

15.    Prvi stavek člena 6(1) Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti vzpostavlja pravilo v zvezi z izjemami iz člena 4(2), prva in tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. V drugem stavku istega odstavka 1 pa niso navedene le ostale izjeme, ampak ostale izjeme iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001. V to določbo so torej vključene izjeme iz tega člena 4(1), druga alinea, ter (3) in (5). Ker zaščita poslovnih interesov spada na področje člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001, na katerega napotuje prvi stavek člena 6(1) Uredbe št. 1367/2006, ni vključena v pojem ostale izjeme iz drugega stavka tega člena 6(1).

(Glej točko 187.)

16.    Člen 6(1), drugi stavek, Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti se sklicuje zgolj na javni interes za razkritje in ne na prevladujoč javni interes v smislu člena 4(2), zadnji stavek, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Iz člena 6(1), drugi stavek, Uredbe št. 1367/2006 torej ne izhaja, da za razkritje informacij o okolju vedno prevladuje javni interes.

(Glej točko 189.)

17.    Čeprav res ni nujno, da se prevladujoči javni interes, ki lahko upraviči razkritje dokumenta, razlikuje od načel, na katerih temelji Uredba št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, pa zgolj s splošnimi ugotovitvami ni mogoče dokazati, da je načelo javnosti imelo kakršen koli poseben pomen, ki bi lahko prevladal nad razlogi za zavrnitev razkritja zadevnih dokumentov, tako da mora prosilec konkretno navesti okoliščine, na katerih temelji prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje zadevnih dokumentov.

Iz tega sledi, da prevladujoči javni interes za razkritje informacij ne izhaja zgolj iz dejstva, da so zadevne informacije informacije o okolju. Tako se v prošnji za informacije o okolju v zvezi z natančno tonažo nekaterih nevarnih snovi, ki so proizvedene ali dane v promet, prosilec ne more le na splošno sklicevati na načela, na katerih temelji Uredba št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti v povezavi z Uredbo št. 1049/2001, ne da bi uveljavljal kakršen koli argument, s katerim bi lahko dokazal, da je v zvezi z natančno tonažo snovi uporaba načela javnosti, omogoča tesnejše sodelovanje državljana v postopku odločanja, glede na posebne okoliščine primera posebej nujna.

(Glej točke 193, 194 in 196.)

18.    Čeprav Uredba št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti ne vsebuje izrecne opredelitve pojma emisije v okolje, je glede na besedilo člena 2(1)(d)(ii) te uredbe vendarle mogoče sklepati, da lahko emisije pomenijo le sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnila vplivati na elemente okolja. Zato zgolj izdelave snovi ali njenega dajanja v promet ni mogoče šteti za izpust te snovi v okolje, tako da informacija o količini, ki je bila izdelana ali dana v promet, tudi ne more pomeniti informacije, ki se nanaša na emisijo v okolje.

Te ugotovitve ne more omajati argumentacija, da snov, ki je dana v promet, nujno součinkuje z okoljem in ljudmi, zaradi česar že dajanje v promet pomeni emisijo v okolje. Najprej, součinkovanje z zdravjem ali varnostjo ljudi ne zadošča za sklepanje, da obstaja emisija v okolje, ki vpliva ali bi utegnilo vplivati na elemente okolja. Čeprav abstraktna nevarnost emisije snovi obstaja že od njenega nastanka in res ni izključeno, da bi se ta nevarnost lahko povečala s tem, da se snov da v promet, pa zgolj nevarnost, da bi se snov izpustila v okolje, ne utemeljuje, da bi se tonaža izdelane snovi ali snovi, dane v promet, opredelila za informacijo o emisijah v okolje.

Dalje, obstajajo snovi, zlasti intermediati v smislu člena 3, točka 15, Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij, ki se, če se uporabljajo v skladu s svojim namenom, ne sprostijo v okolje. Čeprav je vse snovi, ki niso intermediati, mogoče kadar koli v njihovem življenjskem ciklu sprostiti v okolje, to vseeno ne pomeni, da je mogoče tonažo teh proizvedenih ali v promet danih snovi šteti za informacijo, ki se nanaša na sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na elemente okolja.

(Glej točke 205, 206 in od 208 do 213.)

19.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 222 in 223.)

20.    Iz besedila člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je razvidno, da če velja katera od izjem od pravice do dostopa le za nekatere dele zahtevanega dokumenta, se drugi deli dokumenta objavijo. Poleg tega načelo sorazmernosti zahteva, da izjeme ne smejo prekoračiti tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev želenega cilja. Tako člen 4(6) navedene uredbe zahteva konkreten in posamičen preizkus vsebine vsakega dokumenta. Samo tak preizkus vsakega dokumenta namreč lahko omogoči instituciji, da preuči možnost, da prosilcu odobri delni dostop. Presoja dokumentov po kategorijah namesto glede na konkretne informacije v teh dokumentih ni dovolj, saj mora preizkus instituciji omogočiti, da konkretno presodi, ali se navedena izjema zares nanaša na celoto informacij, vsebovanih v teh dokumentih.

V primeru prošnje za informacije glede natančne tonaže določenih snovi, ki so bile proizvedene ali dane na trg, Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) ni treba opraviti posamičnega preizkusa, saj pravna domneva iz člena 118(2)(c) Uredbe št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij, v skladu s katero razkritje natančne tonaže ogroža zaščito poslovnih interesov zadevnih oseb, zajema vse zadevne snovi. Poleg tega prosilec niti za vse zadevne snovi niti za specifične snovi ni predložil dokazov, ki bi lahko ovrgli to pravno domnevo, in tudi ni dokazal obstoja prevladujočega javnega interesa, ki bi vsaj za del snovi utemeljil razkritje zahtevanih informacij. Zato ECHA lahko šteje, da za informacije o natančni tonaži vseh snovi velja izjema iz člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001. Navedeni člen 118(2)(c) tudi ne presega tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev želenega cilja, to je zaščite poslovnih interesov.

(Glej točke 229, 230, 232 in 239.)

21.    V skladu z določbami iz člena 44(1)(c) in člena 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da mora tožba vsebovati predmet postopka in kratek povzetek navajanih tožbenih razlogov ter da navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Vendar pa je treba tožbeni razlog, ki pomeni neposredno ali implicitno razširitev razloga, predhodno navedenega v tožbi, in je z njim v tesni zvezi, razglasiti za dopusten. Analogno rešitev je treba uporabiti za očitek, naveden v utemeljitev tožbenega razloga.

Zato je očitek glede kršitve načela sorazmernosti, naveden v okviru tožbe zoper sklep o zavrnitvi dostopa v utemeljitev tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, dopusten. Namen navedene določbe je namreč prispevati k spoštovanju tega načela z odobritvijo delnega razkritja, če se izjema od pravice do dostopa nanaša le na del zahtevanega dokumenta, da se ne prekorači tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev želenega cilja. V tem okviru sklicevanje tožeče stranke na načelo sorazmernosti ne pomeni novega tožbenega razloga, temveč očitek, s katerim se podrobneje pojasnjuje tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001.

(Glej točke od 235 do 237.)

22.    Uredba št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij obveznosti iz člena 119(2)(b), da mora ECHA objaviti skupni razpon tonaže, za katero je bila snov registrirana, ne povezuje s pravico do dostopa do dokumentov, določeno v njenem členu 118(1) v povezavi s členom 2(1) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. S tega vidika prošnja za dostop do dokumentov ne more zavezovati ECHA, da ustvari nekatere podatke, ki ne obstajajo, čeprav člen 119 Uredbe št. 1907/2006 predvideva njihovo razširjanje. Zato je ECHA upravičena zavrniti prošnjo za dostop do skupnega razpona tonaže nekaterih snovi, kadar nima zahtevanih informacij. Ker ECHA ni zavezana, da se s tretjimi osebami posvetuje glede informacij, s katerimi ne razpolaga, ji ni mogoče očitati kršitve člena 4(4) Uredbe št. 1049/2001.

Poleg tega člen 4(3)(a) Aarhuške konvencije izrecno določa, da se prošnja za informacije o okolju lahko zavrne, če organ javne oblasti, na katerega je naslovljena, nima zahtevanih informacij o okolju. V skladu s členom 3, prvi odstavek, Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti se Uredba št. 1049/2001 uporablja za vsakršno zahtevo prosilca za dostop do informacij o okolju, ki jih hranijo institucije in organi Skupnosti, na podlagi česar je mogoče sklepati, da se to napotilo nanaša le na obstoječe dokumente, ki jih zadevna institucija ima. Zato tudi ob domnevi, da skupni razpon tonaže pomeni informacijo o okolju, ta dejavnik ne more omajati zakonitosti zavrnitve prošnje za dostop do teh informacij.

(Glej točke 252, 253 in 259.)

23.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 256.)