Tožba, vložena 13. junija 2013 – Adorisio in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-321/13)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Stefania Adorisio (Rim, Italija) in 367 drugih (zastopniki: F. Sciaudone, L. Dezzani, D. Contini, R. Sciaudone in S. Frazzani, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

odločbo Komisije z dne 22. februarja 2013 (C(2013) 1053 final) o državni pomoči SA.35382 (2013/N) – The Netherlands (Rescue SNS REAAL 2013), (UL 2013 C 104, str. 3) razglasi za nično;

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo pet tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(3)(b) PDEU in očitna napaka pri presoji:

ker naj se sporni ukrepi pomoči ne bi nanašali na izjemne okoliščine, temveč na napačno upravljanje in slabo poslovno znanje družbe SNS REAAL;

ker naj domnevna motnja nizozemskega gospodarstva ne bi bila resna. Nizozemski organi naj ne bi dokazali obstoja resnih socialnih in gospodarskih težav;

ker naj se domnevna motnja ne bi nanašala niti na celoten gospodarski sektor, kaj šele na celotno nizozemsko gospodarstvo. Nizozemska vlada naj ne bi dokazala, da bi imel bankrot družbe SNS Bank sistemske učinke na nizozemski finančni sistem in, splošneje, na celotno nizozemsko gospodarstvo, ter s tega vidika ni zagotovila količinske ocene potencialnih posledic prezadolženosti bank za celotno gospodarstvo.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 4(3) Uredba Sveta (ES) št. 659/1999¹ , ker naj bi odločba Komisije vsebovala številne pogoje, ki jih je naložila Komisija in so namenjeni popravljanju priglašenih ukrepov pomoči, kar je v nasprotju s členom 4(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/99. V skladu s to določbo namreč Komisija v predhodni fazi preiskave ni pristojna za intervencijo v zvezi s priglašenim ukrepom državne pomoči in njegovo spremembo prek pogojev ali drugih zahtev, naslovljenih na državo članico.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 659/99, ker naj bi bile podani elementi in okoliščine, ki dokazujejo resne dvome v združljivost ukrepov s skupnim trgom, kot sta neskladnost izjave Komisije, „da so se nizozemske banke dobro odrezale v zadnjem sklopu stresnih testov EBA (Evropski bančni organ) zaradi ugodnega vrednotenja sredstev, ki so ovrednotena kot tvegana (vključno s hipotekarnimi posojili), in bi morale biti sposobne prestati visoko stopnjo izostankov plačil“, ali pasivno sprejemanje trditve nizozemskih organov, da je nizozemski bančni sektor šibak in da bi uporaba nizozemskega sistema DGS (Deposit Guarantee Scheme (jamstvena shema za vloge)) sektor še oslabila, ali to, da izpodbijana odločba vsebuje pogoje, ki pomenijo nadaljnji jasen znak, da je bila uvedba preiskovalnega postopka nujna.

Četrti tožbeni razlog: kršitev pravic tožečih strank:

ker naj ne bi bilo dokazov, da je bila pritožba tožečih strank zoper ukrepe državne pomoči predmet kakršnekoli preiskave in analize. Na to se namreč naj ne bi sklicevalo v izpodbijani odločbi;

tožeče stranke naj nikakor ne bi bile obveščene o izpodbijani odločbi.

Peti tožbeni razlog: kršitev člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah:

ker naj uporaba državnih pravil ne bi mogla kršiti pravic Unije, kot je pravica do lastnine. V obravnavanem primeru naj se Komisija ne bi mogla opirati na odvzem investicij brez analize, ali se je dajenje izvajalo v skladu z zakonom. Odvzem je sam po sebi kršitev pravice do lastnine in Komisija naj pri svoji presoji ne bi mogla spregledati te okoliščine;

ker naj bi Komisija morala preveriti pogoje in določbe takega odvzema, da bi ugotovila, ali se lahko opre na ta dejavnik pri presoji ukrepov pomoči.

____________

¹ Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339)