Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 21. julija 2023 – E. S.A./W. sp. z o.o. in Bank S.A.
(Zadeva C-459/23, E.)
Jezik postopka: poljščina
Predložitveno sodišče
Sąd Najwyższy
Stranki v postopku v glavni stvari
Pritožnica: E. S.A.
Nasprotni stranki: W. sp. z o.o., Bank S.A.
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU glede na razlago, ki jo je Sodišče sprejelo v zadevi C-487/19 W.Ż., razlagati tako, da se z začasno dodelitvijo sodnika Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) na drug oddelek vrhovnega sodišča brez njegovega soglasja krši načelo neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov, podobno pri premestitvi sodnika splošnega sodišča med dvema oddelkoma istega sodišča, če
- je sodnik dodeljen za odločanje v zadevah, katerih vsebina se ne prekriva s stvarno pristojnostjo oddelka, na katerega je bil sodnik vrhovnega sodišča imenovan;
- zoper sklep o taki dodelitvi sodnik nima možnosti vložitve sodnega pravnega sredstva, ki bi izpolnjevalo zahteve iz točke 118 sodbe v zadevi C-487/[19], W.Ż.;
- sta sklep Pierwszy Prezes Sądu Najwyższego (prvi predsednik vrhovnega sodišča) o dodelitvi na drug oddelek in sklep Prezes kierujący pracą Izby Cywilnej Sądu Najwyższego (predsednik, ki vodi civilni oddelek vrhovnega sodišča) o dodelitvi konkretnih zadev sprejeli osebi, ki sta na položaj sodnika vrhovnega sodišča imenovani v enakih okoliščinah kot v zadevi C-487/[19], W.Ż., glede na dosedanjo sodno prakso pa so sodni postopki, pri katerih so udeležene take osebe, neveljavni ali pa kršijo pravico strank do poštenega sojenja iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah;
- začasna dodelitev sodnika brez njegovega soglasja na drugi oddelek vrhovnega sodišča, ki ni oddelek, na katerem dela, ob hkratni ohranitvi obveznosti sojenja na matičnem oddelku, nima podlage v nacionalnem pravu;
- se z začasno dodelitvijo sodnika brez njegovega soglasja na drugi oddelek vrhovnega sodišča, ki ni oddelek, na katerem dela, krši člen 6(b) Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa1 ?
2. Ne glede na odgovor na prvo vprašanje, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU razlagati tako, da ni „z zakonom ustanovljeno“ sodišče, sodišče, ki odloča v senatu, sestavljenem na podlagi sklepa prvega predsednika vrhovnega sodišča o dodelitvi na drug oddelek vrhovnega sodišča in na podlagi sklepa predsednika, ki vodi civilni oddelek vrhovnega sodišča, o dodelitvi konkretnih zadev, to je na podlagi sklepov oseb, ki sta bili na položaj sodnika vrhovnega sodišča imenovani v enakih okoliščinah kot v zadevi C-487/[19], W.Ż, glede na dosedanjo sodno prakso pa so sodni postopki, pri katerih so udeležene take osebe, neveljavni ali pa kršijo pravico strank do poštenega sojenja iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah?
3. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen ali če je odgovor na drugo vprašanje, da tako sestavljeno sodišče ni „z zakonom ustanovljeno“ sodišče, ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, PEU in načelo primarnosti prava Unije razlagati tako, da lahko sodniki, ki so imenovani v sodni senat, sestavljen na način, opisan v vprašanjih 1 in 2, zavrnejo opravljanje dejanj v zadevi, ki jim je dodeljena, vključno s sojenjem, pri čemer štejejo, da sta sklepa o dodelitvi na drug oddelek vrhovnega sodišča in o dodelitvi konkretnih zadev neobstoječa, ali pa morajo izdati sodbo in strankam prepustiti odločitev, ali se bodo zoper to sodbo pritožile zaradi kršitve pravice stranke, da njeno zadevo obravnava sodišče, ki izpolnjuje zahteve iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?
4. Če je odgovor na zgornja vprašanja, da je predložitveno sodišče z zakonom ustanovljeno sodišče v smislu člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, ali je treba člen 3(3)(b) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev1 v povezavi s členom 20 in členom 1(2)(c) te direktive razlagati tako, da mora javno podjetje iz člena 2(1)(b) te direktive, ki opravlja dejavnost trgovine na debelo in drobno z električno energijo, zelene certifikate iz člena 2(k) in (l) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES2 pridobiti z javnim naročilom?
5. Če je odgovor na vprašanje 4 pritrdilen, ali je treba člen 14 Direktive 2004/17 v povezavi s členom 1(4) te direktive razlagati tako, da je treba okvirno pogodbo med takim podjetjem in proizvajalcem energije iz obnovljivih virov skleniti v skladu s postopkom, določenim za javna naročila, če ocenjena (čeprav v pogodbi neopredeljena) skupna vrednost zelenih certifikatov, ki se pridobijo na podlagi te pogodbe, presega prag iz člena 16(a) te direktive, vendar vrednost posameznih transakcij, sklenjenih v okviru izvajanja pogodbe, tega praga ne presega?
6. Če sta odgovora na vprašanji 4 in 5 pritrdilna, ali gre pri sklenitvi pogodbe ob popolnem neupoštevanju pravil o javnih naročilih za primer iz člena 2d(1)(a) Direktive Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju1 , ali pa gre za drugačen primer kršitve prava Unije o javnih naročilih, ki omogoča ugotovitev neveljavnosti pogodbe zunaj postopka, ki ga določa nacionalni zakon, s katerim se prenaša ta direktiva?
7. Če so odgovori na vprašanja od 4 do 6 pritrdilni, ali je treba splošno pravilo o prepovedi zlorabe pravic razlagati tako, da naročnik iz člena 2(1)(b) Direktive 2004/17 ne more zahtevati ugotovitve neveljavnosti pogodbe, ki jo je z dobaviteljem sklenil v nasprotju z nacionalnimi določbami, s katerimi se izvajajo direktive Unije o javnih naročilih, če dejanski razlog za vložitev zahtevka za ugotovitev neveljavnosti pogodbe ni skladnost s pravom Unije, temveč to, da je izvajanje te pogodbe za naročnika postalo manj donosno?
____________
1 UL 2003, L 299 str. 9; posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381.
1 UL 2004, L 134, str. 1; posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 19, s poznejšimi spremembami.
1 UL 2009, L. 140, str. 16.
1 UL 1992, L 76, str. 14.