Tožba, vložena 30. septembra 2008 - Sacem proti Komisiji
(Zadeva T-422/08)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Société des auteurs, compositeurs et éditeurs de musique (Sacem) (Neuilly-sur-Seine, Francija) (zastopnik: H. Calvet, odvetnik)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
razglasitev ničnosti odločbe, ki jo je Komisija 16. julija 2008 sprejela v zadevi COMP/C2/38.698 - CISAC, v delu, v katerem je (i) v njenem členu 1 na podlagi člena 81(1) ES in člena 53(1) EGP obsodila tožečo stranko, ker je v svojih sporazumih o vzajemnem zastopanju uporabljala omejitve članstva iz člena 11(II) vzorčne pogodbe CISAC oziroma jih dejansko uporabljala, in (ii) ji je zato v njenem členu 4.1 naložila, naj takoj preneha s to kršitvijo, če tega še ni storila, in naj Komisijo obvesti o vseh ukrepih, sprejetih v ta namen;
razglasitev ničnosti odločbe, ki jo je Komisija 16. julija 2008 sprejela v zadevi COMP/C2/38.698 - CISAC, v delu, v katerem je (i) v njenem členu 3 na podlagi člena 81(1) ES in člena 53 EGP obsodila tožečo stranko, ker je ozemeljske razmejitve usklajevala tako, da je obseg dovoljenja omejila na nacionalno ozemlje vsake kolektivne organizacije, in (ii) ji je zato v njenem členu 4.2 naložila, naj s kršitvijo preneha v roku 120 dni od dneva vročitve odločbe o kršitvi in naj Komisijo v tem roku obvesti o vseh ukrepih, sprejetih v ta namen;
razglasitev ničnosti odločbe, ki jo je Komisija 16. julija 2008 sprejela v zadevi COMP/C2/38.698 - CISAC, v delu, v katerem je tožeči stranki ukazala, naj se odslej vzdrži kakršnih koli dejanj ali ravnanj, opisanih v členih 1 in 3 odločbe, ter kakršnih koli dejanj in ravnanj, ki imajo enak ali podoben namen ali učinek;
tožeči stranki naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
V tej zadevi tožeča stranka zahteva delno razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 16. julija 2008 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (zadeva COMP/C2/38.698 - CISAC), ki zadeva usklajeno ravnanje glede pogojev upravljanja pravic javnega predvajanja glasbenih del in glede pogojev, pod katerimi kolektivne organizacije izdajajo ustrezna dovoljenja, in se pojavlja v obliki omejitev članstva v sporazumih o vzajemnem zastopanju, kot jih določa vzorčna pogodba Mednarodne konfederacije društev avtorjev in skladateljev (vzorčna pogodba CISAC) ali kot se uporabljajo v praksi.
Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe trdi, prvič, da je Komisija kršila njene pravice do obrambe in da je bistveno kršila postopek:
- ker je v izpodbijani odločbi tožečo stranko obtožila udeležbe v domnevnem usklajenem ravnanju, čeprav naj bi obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, poslano tožeči stranki, temeljilo na teoriji o mrežnem učinku; zato se naj tožeča stranka ne bi mogla braniti glede svoje udeležbe v domnevnem usklajenem ravnanju;
- ker ni utemeljila, zakaj vztraja pri očitku tožeči stranki glede omejitev članstva, ki so določene v sporazumih o vzajemnem zastopanju, sklenjenih med evropskimi organizacijami avtorjev, oziroma jih te dejansko uporabljajo, čeprav je tožeča stranka izkazala, da je te klavzule izbrisala in jih ni več uporabljala;
- ker ni opredelila dejavnosti, na katero se nanaša izpodbijana odločitev, glede kršitve v zvezi z domnevnim usklajenim ravnanjem, in s tem obsega izvršbe te odločitve.
Drugič, tožeča stranka navaja, da naj bi Komisija kršila člen 81 ES in člen 53 EGP:
- ker je tožečo stranko obtožila kršitve na podlagi klavzule o članstvu, čeprav naj bi tožeča stranka izkazala, da je te klavzule izbrisala in jih ni več uporabljala;
- ker je storila očitno napako pri presoji glede satelitskega oddajanja, saj je imela vsaka od organizacij avtorjev pooblastilo za izdajanje več-območnih dovoljenj satelitskim operaterjem, ki obsegajo vsa območja, ki jih pokriva satelit, s katerim se oddaja njihove programe;
- ker je uporabila netočno opredelitev trga;
- ker je tožečo stranko obtožila, da je bila udeležena v domnevnem usklajenem ravnanju, ne da bi za to predložila dokaze;
- ker je sklepala, da je obstajalo usklajeno ravnanje, čeprav zaradi domnevnega dogovarjanja med organizacijami avtorjev ni moglo imeti za posledico omejitve konkurence;
- ker je organizacijam avtorjev ukazala, naj se vzdržijo "kakršnih koli dejanj ali ravnanj, ki imajo enak ali podoben namen ali učinek" kot domnevno usklajeno ravnanje, ki naj bi imelo za posledico ozemeljske omejitve v sporazumih o vzajemnem zastopanju, čeprav se zatrjuje, da lahko vsaka organizacija svobodno v bilateralnem okviru določi obseg sporazumov o vzajemnem zastopanju, ki jih sklepa, saj naj bi bila zaradi teh protislovij ogrožena pravna varnost.
____________