Združene zadeve od T‑426/10 do T‑429/10 in od T‑438/12 do T‑441/12

(objava odlomkov)

Moreda-Riviere Trefilerías, SA in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Evropski trg jekla za prednapenjanje – Določanje cen, razdelitev trga in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Gospodarska enota – Neposredna udeležba pri kršitvi – Izvedena odgovornost matičnih družb – Nasledstvo družb – Kompleksna kršitev – Enotna in trajajoča kršitev – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Načeli prepovedi retroaktivnosti in zakonitosti kazni – Olajševalne okoliščine – Plačilna sposobnost – Pravica do obrambe – Obveznost obrazložitve – Predlog za ponovno presojo – Neobstoj novih dejstev – Dopis o zavrnitvi – Nedopustnost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 2. junija 2016

Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločba generalnega direktorja Komisije za konkurenco o predlogu za ponovno presojo plačilne sposobnosti podjetij, ki jim je bila naložena globa za kršitev pravil konkurence – Vložitev tega predloga po sklepu Komisije – Neobstoj novih in bistvenih dejstev – Nedopustnost

(člen 263 PDEU; Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)

Čeprav Komisija v primeru predloga, ki so ga podjetja, ki jim je bila naložena globa za kršitev pravil konkurence, vložila, da bi se jim znižalo znesek globe na podlagi upoštevanja njihove plačilne sposobnosti v smislu točke 35 Smernic o načinu določanja glob, naloženih na podlagi člena 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003, ne more trditi, da lahko podjetje utemelji vložitev novega predloga za presojo njegove plačilne sposobnosti le s poslabšanjem finančnega položaja, pa vseeno velja, da kadar je edina dejanska sprememba, ki je predmet presoje Komisije v trenutku, ko presoja o plačilni sposobnosti nekega podjetja, izboljšanje njegove plačilne sposobnosti, to podjetje Komisiji ne more predlagati, naj ponovno preizkusi svoje prejšnje stališče. V takem položaju torej odločba Komisije, s katero je zavrnila ta predlog za ponovno presojo, ni akt, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo.

Zato je treba, kadar mora uprava odločiti o predlogu za ponovni preizkus prejšnje odločbe, razlikovati med preizkusom dejanskega in pravnega položaja zadevne osebe in preizkusom prejšnje odločbe. Uprava mora z vidika preizkusa položaja zadevne osebe svojo odločbo ponovno preizkusiti le, kadar ugotovi, da se je pravni ali dejanski položaj zadevne osebe bistveno spremenil. Če pa ni bistvene spremembe pravnih ali dejanskih okoliščin, upravi ni treba opraviti ponovnega preizkusa svoje odločbe in sprejetje stališča, da se v takih okoliščinah zavrne predlog za ponovni preizkus, ni odločilno, zato je treba tožbo zoper tako stališče zavrniti kot nedopustno, saj je vložena zoper akt, zoper katerega ni mogoče vložiti tožbe. Vendar je presoja uprave, da zadevna oseba ni predložila nobenega novega dejstva in ni dokazala bistvene spremembe svojega dejanskega in pravnega položaja, lahko predmet nadzora sodišča Unije.

(Glej točki 556 in 557.)