Zadeva T‑82/08
Guardian Industries Corp. in Guardian Europe Sàrl
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg ravnega stekla v EGP – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Določitev cen – Dokaz o kršitvi – Izračun zneska glob – Izključitev lastne prodaje – Obveznost obrazložitve – Enako obravnavanje – Olajševalne okoliščine“
Povzetek sodbe – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 27. septembra 2012
1. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Opiranje na skupek indicev – Zahtevana stopnja dokazne vrednosti – Odločba, glede katere sodišče ostaja v dvomu – Spoštovanje načela domneve nedolžnosti
(člen 81(1) ES)
2. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki vključuje sklenitev protikonkurenčnega sporazuma – Odločba, ki temelji na listinskih dokazih – Obveznost dokazovanja podjetij, ki izpodbijajo resničnost kršitve
(člen 81(1) ES)
3. Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Pojem – Izjava o nameri, s katero se odpravi ali bistveno zmanjša negotovost glede ravnanja gospodarskega subjekta na trgu – Zadosten element
(člen 81(1) ES)
4. Omejevalni sporazumi – Sporazumi in usklajena ravnanja, ki pomenijo enotno kršitev – Udeležba podjetja pri omejevalnem sporazumu ali usklajenem ravnanju – Merila – Prispevanje k uresničitvi skupnih ciljev
(člen 81(1) ES)
5. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Dokazna moč prostovoljnih navedb, ki so jih podali glavni udeleženci sporazuma, da bi se zanje uporabilo obvestilo o ugodni obravnavi
(člen 81 ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
6. Omejevalni sporazumi – Udeležba na sestankih s protikonkurenčnim ciljem – Okoliščina, ki omogoča, da se ob nedistanciranju od sprejetih odločitev ugotovi udeležba pri naslednjem omejevalnem sporazumu
(člen 81(1) ES)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve, ki vključuje sklenitev protikonkurenčnega sporazuma – Obveznost razmejitve trga – Neobstoj v primeru sporazuma, katerega cilj je omejevanje konkurence
(člen 81 ES)
8. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg
(člena 81 ES in 253 ES)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža in trajanje kršitve – Kršitev, ki jo stori več podjetij – Teža, odvisna od sodelovanja vsakega podjetja
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga ali vloga „sledi svojemu vodji“
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračalni učinek – Obveznost Komisije, da podjetja, vpletena v isto kršitev, loči na podlagi njihovega celotnega prometa ali njihovega prometa na trgu zadevnega proizvoda – Neobstoj
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Ponovna kršitev – Pojem – Neobstoj zastaralnega roka – Kršitev načela pravne varnosti – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj – Sodni nadzor
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
1. Dokazno breme za dokazovanje kršitve člena 81(1) ES je na strani organa, ki jo zatrjuje, in ta mora predložiti dokaze, ki pravno zadostno dokazujejo obstoj dejstev, ki pomenijo kršitev. Poleg tega je treba dvom sodišča razlagati v korist podjetja, ki je naslovnik odločbe o ugotovitvi kršitve, in torej sodišče v skladu z načelom domneve nedolžnosti ne more presoditi, da je Komisija pravno zadostno ugotovila obstoj zadevne kršitve, če je glede tega vprašanja še vedno v dvomih, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe, s katero je naložena globa. Tako mora Komisija predložiti natančne in usklajene dokaze kot podlago za trdno prepričanje, da je bila kršitev storjena. Vendar ni nujno, da vsak dokaz, ki ga predloži Komisija, izpolnjuje ta merila glede vsakega znaka kršitve. Dovolj je, da sklenjen krog indicev, na katerega se sklicuje institucija, gledano na splošno, izpolnjuje to zahtevo.
Poleg tega je običajno, da dejavnosti v zvezi s protikonkurenčnimi ravnanji in sporazumi potekajo tajno, da so sestanki skrivni in da je dokumentacija o tem, kolikor je mogoče, omejena. Iz tega sledi, da tudi če Komisija najde listine, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, gre običajno le za nepopolna in posamezna dokazila, tako da je treba posamezne podrobnosti pogosto rekonstruirati s sklepanjem. Zato je v večini primerov treba o obstoju protikonkurenčnega ravnanja ali sporazuma sklepati iz več naključij in indicev, ki lahko, če se obravnavajo skupaj in če ni drugih usklajenih pojasnil, pomenijo dokaz o kršitvi konkurenčnih pravil.
(Glej točki 32 in 33.)
2. V zvezi z omejevalnimi sporazumi velja, da kadar razlogovanje Komisije temelji na domnevi, da ugotovljenih dejstev ni mogoče razložiti drugače kot tako, da gre za usklajena ravnanja podjetij, zadostuje, da tožeči stranki utemeljita okoliščine, ki dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, prikazujejo drugače in tako omogočajo, da se razlaga dejstev, ki jo je podala Komisija, nadomesti z drugo.
To načelo pa se ne uporablja, kadar ugotovitve Komisije temeljijo na dokaznih listinah.
(Glej točki 34 in 35.)
3. Usklajena ravnanja, ki so s členom 81(1) ES prepovedana, pomenijo vsak neposredni ali posredni stik med gospodarskimi subjekti, ki bi lahko konkurentu razkril, kako se je zadevni gospodarski subjekt odločil ravnati ali kako namerava ravnati na trgu, kadar je cilj ali posledica take vzpostavitve stika doseči konkurenčne pogoje, ki ne ustrezajo normalnim tržnim pogojem. Taka oblika sodelovanja med podjetji namenoma nadomešča dejansko sodelovanje med njimi in pomeni nevarnost za konkurenco.
Za dokaz o usklajenem ravnanju torej ni treba dokazati, da se je zadevni konkurent formalno zavezal k določenemu ravnanju do enega ali več drugih konkurentov oziroma da so se konkurenti skupno dogovorili o svojem prihodnjem ravnanju na trgu. Zadostuje, da je konkurent z izjavo o namenu odpravil ali vsaj bistveno zmanjšal negotovost glede ravnanja, ki se na trgu od njega pričakuje.
(Glej točko 45.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 48.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 54.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 73 in 74.)
7. Komisiji je obveznost, da v odločbi, sprejeti na podlagi člena 81 ES, opredeli trg, naložena le takrat, kadar brez take opredelitve ni mogoče ugotoviti, ali zadevni sporazum lahko prizadene trgovino med državami članicami in je njegov cilj oziroma posledica preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu. Če je cilj sporazuma omejevanje konkurence, načeloma velja, da ni treba natančno opredeliti zadevnih geografskih trgov, ker je bila dejanska ali potencialna konkurenca na zadevnih območjih nujno omejena, ne glede na to, ali so ta območja trgi v ožjem smislu ali ne. Za določitev geografskega obsega kršitve, ki se upošteva pri presoji teže kršitve, zadostuje, da Komisija presodi, ali je geografsko območje zadevnega trga oziroma trgov bolj ali manj obsežno, ne da bi morala zadevne trge natančno opredeliti.
(Glej točko 90.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 102 in 103.)
9. Če je kršitev storilo več podjetij, je treba pri določanju zneska glob preučiti težo sodelovanja vsakega od njih, kar pomeni zlasti ugotovitev njihovih vlog pri kršitvi v obdobju sodelovanja pri njej.
(Glej točko 109.)
10. V skladu s členom 29, tretja alinea, smernic o načinu določanja glob v povezavi s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 pasivna vloga podjetja pri izvajanju kršitve tako pomeni olajševalno okoliščino. Med elementi, ki kažejo na pasivno vlogo podjetja v okviru omejevalnega sporazuma, je mogoče upoštevati njegovo v primerjavi z običajnimi udeleženci omejevalnega sporazuma znatno manj redno udeležbo na srečanjih, pozen vstop na trg, ki je predmet kršitve, neodvisno od trajanja njegovega sodelovanja pri tej kršitvi pa tudi obstoj izrecnih izjav, ki so jih o tem dali predstavniki tretjih podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvi. Okoliščina, da se je podjetje najmanj redno udeleževalo sestankov omejevalnega sporazuma ali da je samo sprejemalo podatke, ki jih je konkurent enostransko sporočil, ne da bi izrazilo pridržek ali nasprotovanje, ne more vplivati na ugotovitev pasivne vloge tega podjetja v okviru omejevalnega sporazuma.
Prav tako okoliščina, da inkriminirani podjetji nista izvajali nekaterih sprejetih protikonkurenčnih sporazumov, ne zadostuje za ugotovitev, da sta na trgu ravnali konkurenčno.
(Glej točke 110, 111 in 113.)
11. Na področju glob, naloženih za kršitev pravil Unije o konkurenci, je odvračalni učinek glob eden od dejavnikov, ki se upoštevajo pri izračunu globe. Z globami, naloženimi zaradi kršitev člena 81 ES in določenimi v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, naj bi se namreč kaznovala protipravna ravnanja zadevnih podjetij ter odvrnila tako zadevna podjetja kot tudi drugi gospodarski subjekti od prihodnjih kršitev pravil konkurenčnega prava Unije. Vendar Komisija pri določanju zneska glob glede na težo in trajanje zadevne kršitve, kadar se globe naložijo več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, ni dolžna zagotoviti, da končni zneski glob zadevnih podjetij, ki jih določi z izračunom, izražajo vse razlike med njimi glede njihovega celotnega ali upoštevnega prometa.
(Glej točko 117.)
12. Niti Uredba št. 1/2003 niti smernice o načinu določanja glob v povezavi s členom 23(2)(a) Uredbe št. 1/2003 ne določajo najdaljšega roka, po preteku katerega se ponovitveno ravnanje ne sme upoštevati, kar ni v nasprotju z načelom pravne varnosti.
Vendar načelo sorazmernosti zahteva, da se čas, ki je pretekel od prejšnje kršitve pravil konkurence do zadevne kršitve, upošteva pri presoji težnje podjetja po kršenju teh pravil. V okviru sodnega nadzora nad akti Komisije na področju konkurenčnega prava je sodišče lahko pozvano, naj preveri, ali je Komisija upoštevala navedeno načelo, ko je zaradi ponovljene kršitve povečala naloženo globo, in še posebej, ali je bilo tako povečanje nujno predvsem glede na čas, ki je pretekel od prejšnje kršitve pravil konkurence do zadevne kršitve.
Ker je do začetka druge kršitve, ki sta jo storili zadevni podjetji, preteklo več kot petnajst let in ni bil dokazan obstoj kontinuitete med prvo in drugo kršitvijo, to obdobje ne omogoča potrditve težnje teh podjetij po kršenju pravil konkurence. Zato Komisija s tem, da je presodila, da je bilo obdobje, ki je preteklo med dvema kršitvama, dovolj dolgo, da se izključi povečanje globe iz naslova ponovitve, ni kršila načela prepovedi diskriminacije.
(Glej točke od 121 do 123.)