Zadeva T-50/09
Ifemy’s Holding GmbH
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti Dada & Co. kids – Prejšnja nacionalna besedna znamka DADA – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj resne uporabe prejšnje znamke – Člen 43(2) in (3) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 42(2) in (3) Uredbe (ES) št. 207/2009)“
Povzetek sodbe
1. Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Rok, ki ga določi urad – Prekluzivnost
(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 22(2))
2. Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Rok, ki ga določi urad – Čas predložitve dokaza
(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 22(2))
3. Znamka Skupnosti – Postopki pred organi Urada – Posredovanje sporočil Uradu – Posredovanje po telefaksu – Nepopolno ali nečitljivo sporočilo
(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 80(2))
1. Iz besedila pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je razvidno, da je rok, ki ga določa, prekluziven, s čimer je izključeno, da bi Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) upošteval kakršen koli dokaz, ki je predložen z zamudo.
Enako kot rok za ugovor in pritožbo je tudi tak rok zavezujoč ter ga stranke in sodišče – ki mora preveriti, tudi po uradni dolžnosti, ali je bil spoštovan – ne morejo spreminjati. Ta rok ustreza zahtevi po pravni varnosti in potrebi po izognitvi vsakršni diskriminaciji ali vsakršnemu samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov.
(Glej točki 63 in 64.)
2. Pravilo 22(2) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je treba razlagati tako, da je dokaz „priskrbljen“, ne ko je poslan Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), temveč ko ga ta prejme.
Prvič, ta razlaga je namreč v besedilu pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95 potrjena z uporabo glagolov „predložiti“ in „priskrbeti“ dokaz Uradu. Ta glagola namreč dajeta idejo o premiku ali prenosu dokaza do kraja sedeža Urada, pri čemer je tako bolj poudarjen rezultat dejanja kot pa njegov izvor.
Drugič, čeprav niti Uredba št. 40/94 o znamki Skupnosti niti Uredba št. 2868/95 ne vsebujeta določbe, ki bi ustrezala členu 43(3) Poslovnika Splošnega sodišča, na podlagi katerega se v zvezi s procesnimi roki upošteva le dan vložitve v sodnem tajništvu, je ta razlaga v skladu s sistematiko teh dveh uredb, katerih številne posebne določbe v zvezi s procesnimi roki določajo, da je datum, ki se upošteva v zvezi z nekim aktom, datum njegovega prejema, in ne datum, ko je bil poslan. To velja na primer za pravilo 70(2) Uredbe št. 2868/95, v skladu s katerim v primeru, ko rok začne teči od vročitve procesnega akta, rok začne teči od „prejema“ vročenega dokumenta. Prav tako to velja za pravilo 72 Uredbe št. 2868/95, v skladu s katerim, če se rok izteče na dan, ko ni mogoče „predložiti“ dokumentov UUNT, se rok podaljša do prvega naslednjega dneva, ko je dokumente mogoče „predložiti“, in za pravilo 80(2) Uredbe št. 2868/95, v skladu s katerim se datum „prejema“ ponovljene pošiljke ali originala šteje za datum „prejema“ originalnega sporočila, če je to nepopolno.
Tretjič, podobna rešitev je bila sprejeta glede sporov v zvezi z uslužbenci Skupnosti, z ustaljeno sodno prakso, s katero se je razlagal člen 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti tako, da je ugovor „vložen“ ne v trenutku, ko je odposlan instituciji, temveč ko „dospe“ v to institucijo.
Četrtič, taka razlaga najbolj zadosti zahtevi po pravni varnosti. Zagotavlja namreč jasno določitev in strogo spoštovanje začetka in konca roka, določenega v pravilu 22(2) Uredbe št. 2868/95.
Petič, ta razlaga zadosti tudi nujnosti izogibanja vsakršni diskriminaciji ali vsakršnemu samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov, saj omogoča enake načine računanja rokov za vse stranke, ne glede na kraj njihovega prebivališča ali njihovo državljanstvo.
(Glej točke od 65 do 70.)
3. Namen pravila 80(2) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je pošiljateljem, ki Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) posredujejo sporočila po telefaksu, dati možnost, da Uradu ponovno pošljejo svoje dokumente ali mu po izteku roka za ugovor predložijo izvirnike, če pride do enega od položajev, določenih v navedenem pravilu, zato da odpravijo nepravilnosti navedenih položajev.
Ta določba se torej nanaša na primere, v katerih objektivni element, ki se nanaša na posebne ali neobičajne tehnične okoliščine, ki niso odvisne od volje zadevne stranke, tej preprečuje, da bi v zadovoljivi meri posredovala dokumente po telefaksu.
Nasprotno pa se to pravilo ne nanaša na primere, v katerih je za nepopolnost ali nečitljivost po telefaksu posredovanega sporočila odgovoren le pošiljatelj, ki se zavestno odloči, da ne bo posredoval celotnega in čitljivega sporočila, čeprav bi tehnično to lahko naredil.
Iz tega sledi, da je s pravilom vzpostavljena enakost med dokumenti, katerih posredovanje po telefaksu je bilo nepopolno ali nečitljivo, in dokumenti, ki so bili pozneje – na poziv – Urada posredovani v izvirniku ali po telefaksu, in torej nasprotuje temu, da bi se ob tem opravil kakršen koli popravek, sprememba ali bi bil dodan nov element. Katera koli drugačna razlaga bi strankam omogočala, da bi se v postopku pred Uradom izognile rokom, ki so jim bili določeni, kar očitno ni namen tega pravila.
(Glej točke od 43 do 46.)