Zadeva T-307/01

Jean-Paul François

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uradniki – Disciplinska ureditev – Razvrstitev v nižji plačilni razred – Pogodba o varovanju stavb Komisije – Primeren rok – Kazenski postopek – Odškodninska tožba“

Povzetek sodbe

1.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Roki, ki jih določa člen 7 Priloge IX – Obveznost uprave, ukrepati v primernem roku – Odsotnost pripomb – Posledice

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga IX, člen 7)

2.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Uvedba disciplinskega postopka – Zastaralni rok – Odsotnost – Obveznost uprave, ukrepati v primernem roku – Odsotnost pripomb – Posledice

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi od 86 do 89; Priloga IX)

3.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Sočasni disciplinski in kazenski pregon za ista dejanja – Obveznost uprave, da končno odločitev v zvezi s položajem uradnika sprejme šele po končni odločitvi kazenskega sodišča

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 88, peti pododstavek; Priloga IX, člen 7, drugi pododstavek)

4.      Uradniki – Disciplinska ureditev – Disciplinski postopek – Sočasni disciplinski in kazenski pregon za ista dejanja – Smotrnost odloga disciplinskega postopka – Obveznost upoštevati dejanske ugotovitve kazenskega sodišča – Možnost, da se te kvalificirajo glede na pojem disciplinske kršitve

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 88, peti pododstavek)

5.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Zloraba pogodbe o varovanju za najetje sodelavca, ki opravlja upravne naloge – Splošna praksa brez značilnosti prevare same po sebi – Odsotnost prijave ali oddaljitve – Kršenje obveznosti iz Kadrovskih predpisov – Odsotnost, kar zadeva uradnika kategorije B

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 11)

6.      Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, ki ne zagotavlja ustrezne povrnitve nepremoženjske škode – Nepremoženjska škoda, povzročena z nezakonitim disciplinskim postopkom

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

1.      Če je res, da strogi roki, določeni v členu 7 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, niso prekluzivni, kljub temu pomenijo pravila dobrega upravljanja, ki naj v interesu uprave in uradnikov preprečijo neupravičeno zavlačevanje s sklepom, ki konča disciplinski postopek. Zato so disciplinski organi zavezani, da disciplinski postopek vodijo preudarno in da vsako dejanje v postopku izvedejo v primernem časovnem razmiku od prejšnjega ukrepa. Če take primernosti, ki jo je mogoče presojati le na podlagi vsakokratnega posameznega primera, ni, to lahko povzroči ničnost prepozno sprejetih ukrepov.

(Glej točko 47.)

2.      Tudi če namreč ni določen zastaralni rok, ki ga Kadrovski predpisi določajo v členih od 86 do 89 in Prilogi IX, so disciplinski organi od takrat, ko je uprava izvedela za ravnanja in vedenje, ki bi lahko pomenili kršitve delovnih obveznosti uradnika, kljub temu zavezani k temu, da uvedejo disciplinski postopek v primernem roku. Če se to ne zgodi, pri čemer je primernost tudi tu odvisna od okoliščin posameznega primera, lahko to neupoštevanje primernega roka povzroči nezakonitost disciplinskega postopka, ki ga je uprava prepozno uvedla, in lahko pripelje do razglasitve ničnosti izrečenega disciplinskega ukrepa na koncu tega postopka.

Načelo pravne varnosti je kršeno, če uprava prekomerno zavlačuje uvedbo disciplinskega postopka. Tako sta presoja uprave ravnanj in vedenja, ki morebiti pomenijo kršitev obveznosti, zoper katero je treba disciplinsko ukrepati, in izvrševanje pravic obrambe uradnikov lahko zelo otežena, če je med potekanjem teh ravnanj in vedenja in začetkom disciplinske preiskave preteklo veliko časa.

(Glej točki 48 in 49.)

3.      Člen 88, peti pododstavek, Kadrovskih predpisov prepoveduje, da bi organ, pristojen za imenovanja, sprejel končno odločitev glede pravnega položaja uradnika v disciplinskopravnem pogledu glede ravnanj, ki so hkrati predmet kazenskega postopka, dokler odločitev kazenskega sodišča, ki obravnava zadevo, ne postane pravnomočna. V nasprotju s členom 7(2) Priloge IX h Kadrovskim predpisom, v skladu s katerim se v primeru kazenskega postopka disciplinska komisija lahko odloči, da ne bo sprejela mnenja, dokler sodišče ne izda odločbe, ta člen temu organu ne daje diskrecijske pravice.

(Glej točko 59.)

4.      Člen 88, peti pododstavek, Kadrovskih predpisov zasleduje dva cilja. Po eni strani naj bi pomagal preprečiti vpliv na položaj zadevnega uradnika v kazenskem postopku, ki je zoper njega uveden na podlagi dejanj, ki so tudi predmet disciplinskega postopka znotraj njegove institucije. Po drugi strani omogoča prekinitev disciplinskega postopka do pravnomočnega dokončanja kazenskega postopka upoštevanje dejanskih ugotovitev kazenskega sodišča v disciplinskem postopku. Dejansko je člen 88, peti pododstavek, Kadrovskih predpisov uzakonil načelo, v skladu s katerim „kazenska odločitev zavezuje disciplinsko“, kar je upravičeno zlasti z dejstvom, da imajo kazenska nacionalna sodišča večja pooblastila za preiskavo kot organ, pristojen za imenovanja. Zato je upravni organ v primerih, ko isto dejanje lahko izpolnjuje dejanski stan kaznivega dejanja in hkrati pomeni kršitev disciplinskih obveznosti uradnika, vezan na sprejete ugotovitve kazenskega sodišča v kazenskem postopku. Ko kazensko sodišče ugotovi dejstva, lahko upravni organ po tem določi pravno opredelitev v okviru disciplinske kršitve in pri tem zlasti preizkusi, ali izpolnjujejo dejanski stan kršitve delovnih obveznosti.

(Glej točko 75.)

5.      Ni upravičeno očitati uradniku kategorije B, čigar naloge so v skladu s členom 5(1) Kadrovskih predpisov izvedbene naloge, ne pa upravne naloge, za katere so pristojni uradniki kategorije A, da je le zato kršil delovne obveznosti, ker ni prijavil tega, da je podjetje, ki mu je bilo oddano javno naročilo varovanja, plačevalo sodelavca, ali da se od tega ni primerno distanciral, čeprav so tako prakso uvedle službe institucije in je bila splošno razširjena, nadrejene službe so jo spodbujale in, čeprav ni bila v skladu s predpisi, sama po sebi ni bila goljufiva.

(Glej točki 92 in 93.)

6.      Razen v posebnih okoliščinah je razglasitev ničnosti upravnega akta, ki ga izpodbija uradnik, sama po sebi primerna in načelno zadostna odškodnina za škodo, ki jo je utrpel uradnik.

Nasprotno pa, kadar so bile v odločbi, izdani v okviru disciplinskega postopka, in v mnenjih organov uveljavljane obtožbe zoper tožečo stranko, ki so se izkazale za nepravilne, je institucija uvedla disciplinski postopek s kršitvijo načela primernega roka in je disciplinski postopek do izreka disciplinskega ukrepa trajal skoraj tri leta ter ni bil prekinjen do dokončanja kazenskega postopka zoper tožečo stranko, je treba šteti, da so te okoliščine škodovale ugledu tožeče stranke in povzročile motnje v njenem zasebnem življenju, jo dolgo pustile v negotovosti ter ji povzročile nepremoženjsko škodo, ki pa z razglasitvijo ničnosti izpodbijane odločbe ni bila primerno nadomeščena, saj je ta ne more izbrisati z učinkom za nazaj.

(Glej točko 110.)