SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 3. junija 2015(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti GIOVANNI GALLI – Prejšnja besedna znamka Skupnosti GIOVANNI – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Razlikovalni učinek imena in priimka“
V zadevi T‑559/13,
Giovanni Cosmetics, Inc. s sedežem v Rancho Dominguezu, Kalifornija (Združene države), ki jo zastopata J. van den Berg in M. Meddens-Bakker, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa M. Rajh, zastopnica,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je
Vasconcelos & Gonçalves, SA s sedežem v Lizboni (Portugalska),
zaradi tožbe, vložene zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 13. avgusta 2013 (zadeva R 1189/2012‑2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Giovanni Cosmetics, Inc. in Vasconcelos & Gonçalves, SA,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi A. Dittrich (poročevalec), predsednik, J. Schwarcz, sodnik, in V. Tomljenović, sodnica,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. oktobra 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 26. februarja 2014,
na podlagi obravnave z dne 12. novembra 2014
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…]
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– zahtevo za registracijo prijavljene znamke za vse proizvode, zoper katere je vložen ugovor, zavrne;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
14 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…]
Primerjava znakov
[…]
Stopnja razlikovalnega učinka in teža elementov prijavljene znamke
[…]
– Besedni elementi prijavljene znamke
[…]
44 Odbor za pritožbe je tudi ugotovil, da imajo v skladu s sodno prakso priimki na splošno večji razlikovalni učinek od imen.
45 Vendar je treba ugotoviti, da sodna praksa tega načela do zdaj ni določila za celotno ozemlje Unije.
46 V zvezi s sodbama, ki ju je odbor za pritožbe navedel v točki 33 izpodbijane odločbe, je treba ugotoviti, da se je sodba z dne 1. marca 2005, Fusco/UUNT – Fusco International (ENZO FUSCO) (T‑185/03, ZOdl., EU:T:2005:73), nanašala le na zaznavanje italijanske javnosti (točka 54 navedene sodbe) in da se je sodba z dne 13. julija 2005, Murúa Entrena/UUNT – Bodegas Murúa (Julián Murúa Entrena) (T‑40/03, ZOdl., EU:T:2005:285), nanašala le na zaznavanje španske javnosti (točke 40, 64, 65 in 69 navedene sodbe).
47 V zvezi s sodno prakso, ki jo je UUNT navedel v odgovoru na tožbo, je treba navesti naslednje. V sodbi z dne 20. februarja 2013, Caventa/UUNT – Anson’s Herrenhaus (B BERG) (T‑631/11, EU:T:2013:85, točka 48), je Splošno sodišče opozorilo, da „je zaznavanje znakov, sestavljenih iz imena in priimka resnične ali fiktivne osebe, lahko različno v različnih državah Unije“ in da „ni mogoče izključiti, da potrošniki v nekaterih državah članicah prej opazijo priimke kot imena, kadar zaznavajo znamke, sestavljene iz kombinacije imena in priimka“. Splošno sodišče je torej zgolj določilo načelo, ki velja v „nekaterih“ državah članicah, ne pa za celotno ozemlje Unije.
48 Poleg tega je Splošno sodišče v sodbi z dne 28. junija 2012, Basile in I Marchi Italiani/UUNT – Osra (B. Antonio Basile 1952) (T‑134/09, EU:T:2012:328, točka 44), ugotovilo le, da „italijanski potrošnik na splošno večji razlikovalni učinek pripisuje priimku kot imenu v zadevnih znamkah“. V sklepu z dne 6. junija 2013, I Marchi Italiani/UUNT (C‑381/12 P, EU:C:2013:371, točke od 70 do 73), ki ga je UUNT navedel v odgovoru na tožbo, je Sodišče ugotovilo le, da se je tožbeni razlog tožeče stranke v zvezi s kršitvijo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 nanašal na dejanska vprašanja, ki praviloma niso predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe.
49 V zvezi s sklepom z dne 16. maja 2013, Arav/H.Eich in UUNT (C‑379/12 P, EU:C:2013:317), je Sodišče v točki 44 tega sklepa ugotovilo le, da „čeprav bi priimek v delu [Unije] lahko morebiti imel večji razlikovalni učinek kot ime, je vendarle treba upoštevati vsakokratne sestavne dele in zlasti okoliščino, da je zadevni priimek redek ali, nasprotno, zelo razširjen, kar lahko vpliva na njegov razlikovalni učinek“. Sodišče je torej določilo načelo, ki velja zgolj „v enem delu [Unije]“.
50 Druge sodbe, kot so sodbe z dne 14. aprila 2011, TTNB/UUNT – March Juan (Tila March) (T‑433/09, EU:T:2011:184, točke 7, 12 in 30), z dne 27. septembra 2012, El Corte Inglés/UUNT – Pucci International (PUCCI) (T‑39/10, EU:T:2012:502, točki 53 in 54), in z dne 8. marca 2013, Mayer Naman/UUNT – Daniel e Mayer (David Mayer) (T‑498/10, EU:T:2013:117, točki 7 in 111), so se nanašale zgolj na zaznavanje španske oziroma italijanske javnosti.
51 Odbor za pritožbe je zato v točki 33 izpodbijane odločbe napačno ugotovil, da imajo „v skladu s sodno prakso“ priimki večji razlikovalni učinek kot imena. Poleg tega je treba ugotoviti, da niti odbor za pritožbe niti UUNT v odgovoru na tožbo in odgovoru na vprašanja, ki jih je v zvezi s tem postavilo Splošno sodišče na obravnavi, nista predložila konkretnih dokazov glede zaznavanja javnosti v vseh državah članicah, na podlagi katerih bi se lahko posplošilo pravilo, da ima priimek na splošno večji razlikovalni učinek kot ime, in ki je v sodni praksi Sodišča in Splošnega sodišča priznano zgolj za en del Unije.
52 Ker UUNT ni predložil konkretnih dokazov glede zaznavanja javnosti v celotni Uniji, področja uporabe sodne prakse, v skladu s katero ima v nekaterih državah članicah priimek na splošno večji razlikovalni učinek kot ime, ni mogoče razširiti na celotno ozemlje Unije.
53 Glede na dejstvo, da vsaj za en del Unije ni dokazano, da ima priimek na splošno večji razlikovalni učinek kot ime, in glede na okoliščino, da večina javnosti zunaj Italije ne bo nobeno od imen Giovanni ali Galli zaznavala kot razširjeno ali kot redko, ni nobene podlage za to, da se večji razlikovalni učinek pripiše elementu „galli“ iz prijavljene znamke kot elementu „giovanni“ pri zaznavanju celotne upoštevne javnosti. Odbor za pritožbe je torej napačno sklepal, da celotna upoštevna javnost pripisuje večji razlikovalni učinek elementu „galli“ kot elementu „giovanni“.
54 En del upoštevne javnosti bo sicer večji razlikovalni učinek pripisal elementu „galli“ iz prijavljene znamke kot elementu „giovanni“, in sicer tisti del javnosti, ki ve, da je element „giovanni“ pogosto italijansko ime in da je element „galli“ iz te znamke redek italijanski priimek, ali ki na splošno večji razlikovalni učinek pripisuje priimku kot imenu. Vendar je treba ugotoviti, da je za drugi del upoštevne javnosti svojstven razlikovalni učinek elementov „giovanni“ in „galli“ enak in ima povprečen razlikovalni učinek.
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Giovanni Cosmetics, Inc. se naloži plačilo stroškov.
Dittrich | Schwarcz | Tomljenović |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 3. junija 2015.
Podpisi