Zadeva T-383/03

(objava v izvlečkih)

Hynix Semiconductor Inc.

proti

Svetu Evropske unije

„Zaupnost – Izpodbijanje“

Povzetek sklepa

1.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje – Zaupno obravnavanje – Predlog za zaupno obravnavanje – Pogoji – Določitev – Obrazložitev

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 116(2))

2.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje – Zaupno obravnavanje – Predlog za zaupno obravnavanje – Obravnava s strani predsednika v primeru nasprotovanja – Preveritev tajnosti in zaupnosti – Tehtanje interesov

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 116(2); Uredba Sveta št. 2026/97, člen 29)

3.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje – Zaupno obravnavanje – Podatek, ki je v procesnih aktih večkrat naveden – Zahteva v zvezi s predlogom za zaupno obravnavanje, da zajame vse upoštevne odlomke

4.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje – Zaupno obravnavanje – Podatki, ki se ne morejo šteti za tajne ali zaupne

5.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje – Zaupno obravnavanje – Podatki, ki se lahko štejejo za tajne ali zaupne

6.      Postopek – Intervencija – Posredovanje procesnih aktov intervenientom – Odstopanje – Zaupno obravnavanje – Predlog za zaupno obravnavanje, ki zajema podatke, ki so dejansko tajni ali zaupni, vendar so potrebni za izvrševanje procesnih pravic intervenientov – Zavrnitev

1.      Člen 116(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje določa načelo, da morajo intervenienti prejeti prepis vseh procesnih aktov, ki so vročeni strankam, in da se lahko iz prepisa samo z odstopanjem izločijo določeni tajni ali zaupni dokumenti oziroma informacije.

Stranka, ki predlaga zaupno obravnavanje, mora natančno opredeliti, na katere dokumente in informacije se nanaša predlog, ter ustrezno obrazložiti njihov zaupni značaj.

Zahtevana natančnost ni dosežena s predlogom za zaupno obravnavanje, v katerem ni nikjer natančno navedeno, za katere informacije se predlaga izločitev iz prepisa procesnih aktov za interveniente, saj mora biti slednjim omogočeno vedeti, katere so te informacije, da lahko predložijo svoja stališča o njihovi zaupnosti in morebitni nujnosti, da se jim te informacije sporočijo.

Zahtevo po obrazložitvi je treba oceniti glede na naravo vsakega dokumenta in informacije, na katere se nanaša. Razlikovati je mogoče po eni strani informacije, ki so tajne po naravi, kot so poslovne skrivnosti tržne, konkurenčne, finančne ali računovodske narave, ali ki so zaupne, kot so povsem notranje informacije, ter po drugi strani dokumente ali informacije, ki so lahko tajne ali zaupne narave iz razlogov, ki jih mora navesti predlagatelj.

Glede informacij, ki jih sestavljajo številke ali natančni tržni, konkurenčni in finančni podatki, za izpolnitev zahteve po obrazložitvi zadošča navedba, da so, odvisno od primera, tajne ali zaupne narave.

(Glej točke 17, 18, 31, 32, 34 in 35.)

2.      Če stranka vloži predlog v skladu z drugim stavkom člena 116(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje, mora predsednik odločiti samo o dokumentih in informacijah, katerih zaupnost izpodbija druga stranka ali intervenient. Če se predloga ne izpodbija, o njegovem predmetu ni treba odločati.

Predsednik mora, ko odloča, najprej preučiti, ali so dokumenti oziroma informacije, katerih zaupnost se izpodbija, tajni ali zaupni. Pri tem pregledu predsednika ne more zavezovati sporazum o zaupnosti, ki ga je tožeča stranka lahko sklenila s tretjo osebo v sporu glede dokumentov ali informacij v zvezi s to tretjo osebo, ki so navedeni v vlogah. Predsednika prav tako ne more zavezovati dejstvo, da je Komisija odobrila zaupno obravnavanje določenih dokumentov in informacij med upravnim postopkom, v katerem je bil sprejet izpodbijani akt. Nasprotno, preučiti mora, ali je zadevni dokument oziroma informacija res tajen ali zaupen.

V sporih, katerih predmet je akt, sprejet v skladu z Uredbo št. 2026/97 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, se lahko izkaže, da je primerno upoštevati dejstvo, da so se v okviru upravnega postopka, v katerem je bil sprejet ta akt, institucije, ki so prejele ustrezno utemeljen predlog, strinjale, da se dokumente ali informacije, ki jih je stranka zaupno predložila, obravnava kot zaupne v skladu s členom 29 te uredbe.

Če predsednik iz pregleda zaključi, da so določeni dokumenti ali informacije, katerih zaupnost se izpodbija, tajni ali zaupni, mora nato presoditi in pretehtati prisotne interese za vsak dokument ali informacijo. V tem smislu je presoja pogojev, v katerih se lahko uporabi odstopanje iz drugega stavka člena 116(2) Poslovnika, drugačna glede na to, ali se zaupno obravnavanje predlaga v interesu tožeče stranke ali v interesu tretje osebe v sporu.

Če se zaupno obravnavanje predlaga v interesu tožeče stranke, predsednik pri presoji za vsak zadevni dokument ali informacijo pretehta legitimno skrb te stranke, da se prepreči resno oškodovanje njenih interesov, in prav tako legitimno skrb intervenientov, da imajo informacije, ki so potrebne za uresničevanje njihovih procesnih pravic.

Če se zaupno obravnavanje predlaga v interesu tretje osebe v sporu, predsednik pri presoji za vsak zadevni dokument ali informacijo pretehta interes te tretje osebe, da se zaščitijo tajni ali zaupni dokumenti ali informacije, ki jo zadevajo, in interes intervenientov, da imajo te informacije na voljo zaradi uresničevanja njihovih procesnih pravic.

Glede na kontradiktorno in javno naravo sodnega postopka mora tožeča stranka na vsak način predvideti, da se določeni tajni ali zaupni dokumenti ali informacije, ki jih namerava predložiti v spis, lahko izkažejo kot nujni za uresničevanje procesnih pravic intervenientov in jih je zato treba posredovati intervenientom.

Nazadnje, ni bistveno, da intervenient, tako kot v tem primeru, ponudi zavezo, da ne bo razkril dokumentov ali informacij, za katere je podan predlog za izločitev iz prepisa procesnih aktov, in da jih bo uporabljal samo za svojo intervencijo. Stranke in intervenienti morajo namreč v sporu posredovane procesne akte na vsak način uporabljati izključno za uresničevanje svojih procesnih pravic.

(Glej točke 36, od 38 do 47 in 83.)

3.      Kadar se enaka informacija večkrat pojavi v procesnih aktih in kadar ena stranka ne predlaga zaupnega obravnavanja za vsak odlomek, v katerem je ta informacija, tako da jo bodo intervenienti na vsak način videli, se predlog, ki se nanaša na to informacijo, lahko samo zavrne, saj je brezpredmeten.

Če vloge in njihove priloge predstavljajo veliko število strani in predlog za zaupno obravnavanje zadeva veliko število informacij, je nemogoče, da se za vsako informacijo, na katero se nanaša predlog, preverja, ali je omenjena v delih procesnih aktov, ki jih tožeča stranka ni navedla. Zato je treba razumeti, da bo zaupno obravnavanje določenih informacij učinkovalo le, če se kasneje ne bo izkazalo, da določene informacije, ki se tako obravnavajo, niso bile v drugih delih procesnih aktov, posredovanih intervenientom.

(Glej točke od 49 do 53.)

4.      Informacije, ki se nanašajo na interveniente in jih zato morajo poznati; ali ki so dostopne širši javnosti oziroma specializiranim krogom; ali do katerih je mogoče priti s sklepanjem iz informacij, ki jih intervenienti že zakonito poznajo ali jim bodo sporočene v prihodnosti; ali ki niso dovolj specifične ali natančne; ali ki, ker so starejše od 5 let, lahko veljajo za zastarele, niso ne tajne ne zaupne, razen če tožeča stranka dokaže, da kljub starosti še vedno vsebujejo bistvene podatke o njenem tržnem položaju ali tržnem položaju zadevne tretje osebe, ali da lahko intervenienti zaradi njih še vedno dvomijo o strateških odločitvah, ki jih je sprejela ali jih bo sprejela tožeča stranka, njihove vsebine pa ne razkrijejo. Nasprotno pa se ne da šteti, da so se intervenienti zakonito seznanili z informacijami, za katere je tožeča stranka že od začetka predlagala zaupno obravnavanje, v primernem roku opozorila, da so bile zaradi njene napake posredovane intervenientom, in predlagala, naj se jim odredi, naj vrnejo dokumente, ki te informacije vsebujejo, Sodišču prve stopnje.

(Glej točke od 54 do 60, 75, 88 in 90.)

5.      Tajne so določene številke in tehnične informacije o trgovinski politiki in konkurenčnem položaju tožeče stranke ali tretje osebe, na katero se nanašajo, kot so to določene številke ali tehnične informacije o finančnem položaju tožeče stranke ali zavezah, ki jih je v zvezi s tem sklenila s tretjimi osebami v sporu, če so te informacije specifične, natančne in sveže.

Zaupni so lahko tudi drugi dokumenti ali informacije, za katere je tožeča stranka to ustrezno obrazložila. Razlogi za to so lahko zlasti to, da dokument tvori neločljivo celoto tržnih informacij, ki so specifične, natančne in sveže in ki so po naravi poslovna skrivnost tožeče stranke, ter zaupnih mnenj o teh poslovnih skrivnostih. Razlog, da je treba dokumente izjemoma šteti za zaupne v celoti, je lahko tudi to, da gre za zelo zaupno finančno in strateško načrtovanje obdobja v prihodnosti.

(Glej točke od 62 do 67 in 86.)

6.      Predlog, ki zajema tajne ali zaupne podatke, ki so nujni za uresničevanje procesnih pravic intervenientov, je treba zavrniti. Brez teh podatkov bi namreč intervenienti zaman razpravljali o razlogih, ki se nanje nanašajo.

Nasprotno pa zaupne ali tajne informacije niso nujne za uresničevanje procesnih pravic intervenientov, če obstaja njihov povzetek v vlogah strank in se o njih lahko dobi zadostno predstavo iz drugih informacij v spisu.

(Glej točke od 70 do 73.)